Predlagane spremembe tako določajo, da morajo registrirane cerkve in druge verske skupnosti za verske uslužbence iz denarja, ki ga prejmejo, plačati prispevke v skladu s predpisi, ki urejajo plačilo prispevkov za socialno varnost. Nadzor nad zakonitostjo in namenskostjo porabe izvajajo Računsko sodišče in drugi pristojni organi. Nezakonito in nenamensko porabljena prejeta sredstva se vrnejo v proračun, je zapisano v predlaganih spremembah.
Kaj pravi obstoječi zakon
27. člen določa, da lahko registrirane cerkve in druge verske skupnosti za svoje verske uslužbence, ki jim je to edini poklic, zaprosijo za namensko državno pomoč iz proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, natančneje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pokritje se nanaša na osnovo najmanj 60 odstotkov povprečne plače.
Država pri tem upošteva "razumno sorazmerje" med številom verskih uslužbencev in pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti. Kot razumno se šteje, da je vsaj 1.000 pripadnikov na enega uslužbenca ali pa vsaj 80 let navzočnosti in delovanja na območju Republike Slovenije.
Številke izpred nekaj let kažejo, da gre večina tega denarja slovenski Katoliški cerkvi. Leta 2014 je namreč za socialne prispevke njenih duhovnikov šlo 1,34 milijona evrov, skupen državni denar v te namene pa je znašal 1,4 milijona evrov.
Preostanek je šel Islamski skupnosti, Evangeličanski cerkvi, Srbski pravoslavni cerkvi. Na seznamu so še Evangeljska binkoštna cerkev, Krščanska adventistična cerkev in Slovenska muslimanska skupnost.
Alternativni viri
To je tudi ves denar, ki ga država nameni verskim skupnostim za financiranje njihove verske dejavnosti. Več lahko verske skupnosti dobijo tudi prek javnih razpisov, na katerih pa morajo kandidirati tako kot vsi drugi.

Del denarja lahko pridobijo tudi za financiranje zasebnih šol, če te izpolnjujejo predpisana merila in izvajajo javni šolski program. Za zdaj ima zasebne šole, ki izvajajo javni program, le Katoliška cerkev, in sicer sedem od 17 zasebnih šol, kolikor jih imamo v Sloveniji. Od 13,7 milijona evrov, kolikor jih je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport leta 2014 namenilo za vse zasebne šole, so katoliške zasebne šole, ki izvajajo javni program, letos prejele 9,3 milijona evrov.

Nekaj denarja lahko verske skupnosti pridobijo tudi za obnovo sakralnih objektov prek razpisov ministrstva za kulturo. Letos je ministrstvo dodelilo 387.115 evrov. V Sloveniji je za kulturni spomenik razglašenih okoli 60 odstotkov ali okoli 1.450 cerkva.

Plačajo tudi davke
Na drugi strani so verske skupnosti dolžne plačevati davke. Med drugim morajo plačevati nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (razen za objekte, ki služijo za versko dejavnost) in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Davek plačajo tudi, če izvajajo dobičkonosno dejavnost, podjetja, ki jih ustanovi verska skupnost, pa so davčno izenačena z drugimi podjetji. So pa verske skupnosti oproščene plačila davka od darov vernikov. Pri tem so kot pravne osebe zasebnega prava izenačene z društvi, organizacijami in zavodi.