General Rudolf Maister (1874‒1934) je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem območju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.
Maister se je zavedal, kako pomembna je odločnost ob nastajanju nove države ob razpadu avstrijske monarhije. Maister ni bil samo vojak, bil je vizionar, je na slovesnosti v sredo na Ravnah na Koroškem poudarila slavnostna govornica, predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec, ki bo zbrane nagovorila tudi zvečer na slovesnosti v Kamniku, v Maistrovem rojstnem mestu.
Maistrova dejanja leta 1918 so po njenih besedah dejanja prvovrstnega zgodovinskega pomena za obstoj jugoslovanske Slovenije in samostojne slovenske države, ki bi jih morala slovenska država praznovati, kot praznuje največja dejanja iz narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni.
Lučka Lazarev Šerbec je na Ravnah, kjer so se posebej spomnili tudi Maistrove "desne roke" v bojih za severno mejo, Franja Malgaja, med drugim spomnila še, da so bili Maister in borci za severno mejo po drugi svetovni vojni lep čas skoraj pozabljeni in do neke mere izbrisani iz zgodovinskega spomina. Po osamosvojitvi Slovenije pa so jim bile dokončno priznane vse zgodovinske zasluge.
Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005, ni pa dela prost dan. Vsako leto v času praznika poteka več prireditev, na katerih se spomnijo še, da je bil Maister, s pesniškim imenom Vojanov, tudi umetnik in bibliofil.
Osrednja slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik DZ -ja Dejan Židan, je bila v petek zvečer v Murski Soboti.
"Danes se dejstvo, da je Maribor z okolico slovenski, marsikomu zdi samo po sebi umevno, in ker je stoletje za nami, je to dejstvo tudi zelo oddaljeno. Zato je še toliko pomembneje, da na pogum, domoljubje in odločnost Rudolfa Maistra s soborci vestno opominjamo in se jim z vso hvaležnostjo tudi zahvaljujemo ter se jih spominjamo," je poudaril Dejan Židan.
Ob tem bi se morali po njegovih besedah vprašati, "kaj vsak izmed nas vsakodnevno prispeva k boljši družbi in ali smo danes vredni velikih dejanj naših predhodnikov".
Današnji čas je po njegovem mnenju zaradi digitalizacije, rasti, staranja prebivalstva, podnebnih sprememb, zahtevnih gospodarskih okoliščin in migracij bolj zapleten, kot je bil čas pred dobrim stoletjem, a kljub temu nekatere pomembne vrednote ostajajo nespremenjene.
"Prav zato sem globoko prepričan, da v vsakem izmed nas lahko najdemo precejšnjo mero Maistrovega domoljubja, odločnosti in tudi drugih odlik, ki so ga naredile, tudi s pomočjo zvestih borcev, tako izjemnega za slovenski narod," je še dejal.
Častna straža pred predsedniško palačo
Slovesnosti pa se nadaljujejo tudi v soboto. Tako je v predsedniški palači v Ljubljani dan odprtih vrat, pred palačo pa bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
V Mariboru so pred nekdanjo vojašnico v Melju tudi odkrili spominsko ploščo. V Kamniku pa bodo popoldne pri spomeniku Rudolfa Maistra - Vojanova na Trgu talcev ob 100. obletnici bojev za severno mejo slovesno odkrili spominsko obeležje Maistrovim borcem na Kamniškem, nato pa bodo praznik obeležil še s slovesnostjo v Domu kulture. V Maistrovi rojstni hiši v Kamniku imajo obiskovalci prost vstop.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje