Ko se poteguješ za funkcijo, moraš predstaviti prioritete. Pri nas pa so najprej izvoljeni, potem pa rečejo, dajmo imeti široko javno razpravo o prioritetah. Ja kaj ste pa na volitvah predstavili?
Državni svet in ekonomsko-socialni svet neposredno vplivata na sprejemanje in modifikacijo zakonodaje, regulatorji trga pa tudi ob slabem delovanju niso sankcionirani, je bilo slišati na okrogli mizi z imenom Alternativne poti demokracije: civilna družba in politika, na kateri so sodelovali: ekonomista Rado Pezdir in Janez Šušteršič, filozof Lenart Škof ter sociolog Matevž Tomšič.
Je državni svet sploh smiseln, se sprašuje Šušteršič, ki to politično telo vidi kot podaljšano roko korporativizma. Izpostavlja tudi, da pogosto iste osebe sedijo na več položajih, kot na primer prav v prej omenjenem ekonomsko-socialnem svetu in DS-ju. "Take osebe imajo dvojni glas, ne vem, ali je to smiselno, in to je resno vprašanje," je dejal Šušteršič. V tej ureditvi lahko iščemo vzrok, da sindikati blokirajo najavo reform, je dodal Pezdir.
"Velika nehigieničnost so tudi državni regulatorji, ki morajo zagotavljati stabilnost in nadzor. Ne glede na to, ali so učinkoviti ali ne, ne pride do nobenih reperkusij. Če deluje sodna veja, regulatorji pa ne, so anomalije še vedno mogoče," je opozoril Pezdir. Po njegovem mnenju bi morali regulatorje osamosvojiti (kar se še ni zgodilo z uradom za varstvo konkurence) ter jih podvreči rednim testom učinkovitosti.
Tomšič: Civilna družba ni čudežni rešitelj
Razpravljavci so se dotaknili razmerja med politično ureditvijo in civilno družbo. Tomšič meni, da je - vsaj pri nas - civilna družba prepogosto le podaljšana roka politike v civilno družbo. Ko iščemo rešitelja stanja, se moramo zavedati razdeljenosti celotne sfere. Civilna družba je namreč mnogotera in je zelo vprašljivo, kdaj se partikularni cilj dela družbe lahko enači z občim dobrim. Velik del naše civilne družbe je odvisen od financiranja proračuna, zato se društva v delovanju, vidno ali manj vidno, politično opredeljujejo, da bi si zagotovila vire, k temu dodaja Pezdir.
REFERENDUM O RTV-PRISPEVKU -
Pogovor pri Majdi Širci
Društvo za pravno državo je podprlo pobudo Dejana Kovačeviča za referendum o višini RTV-prispevka, je v izjavi po okrogli mizi dejal Pezdir. Kovačeviča je ministrica za kulturo Majda Širca povabila na pogovor o morebitnem referendumu. "Od pogovora ne pričakujem nič," je dejal Pezdir.
Težava je v znesku 12 evrov, ki je zapisan v na referendumu padlem novem RTV-zakonu - torej so ga zavrnili volivci, je zatrdil. Čeprav so RTV-naročniki že lani plačevali 12 evrov, je del tega zneska zagotavljal proračun, protestira vodja Društva za pravno državo: "Torej, ne samo da plačam prispevek, vsakič ko grem na pivo, plačam DDV, ki gre v te namene." Pezdirju se zdi sporno tudi samo zakonsko urejanje višine cene storitve: "Predstavljajte si, da bi država z zakonom določila cene v Mercatorju, Merkurju ..." Kaj zahtevajo Kovačevič in društvo? "Pravno rešitev" stanja, torej znesek 11 evrov brez sofinanciranja iz državnega proračuna.
Simbioza civilne družbe in demokracije
Eden temeljnih družbenih pogojev demokracije je samozavestna in dejavna civilna družba, meni Tomšič, saj opravlja različne funkcije nadzora s peticijami, civilnimi iniciativami ter državljane uči, kako naj nastopajo naproti organom oblasti. Hkrati je pa demokratična in pravna država z vsem kompletom pravic in svoboščin tista, znotraj katerega lahko civilna družba sploh deluje, zato je nujen sočasen obstoj obojega, je dodal sociolog.
Moč strank z manjšim številom glasov
Šušteršič poziva k razpravi o trenutni parlamentarni ureditvi, saj naj bi strankam z majhnim številom glasov omogočal, da močno vplivajo na vladno odločanje. Naj bo vlada iz manjšega števila strank, naj se dvigne prag za vstop v parlament, mogoči rešitvi sta tudi večinski volilni ali pa nemški kombiniran sistem, meni Šuštaršič. Kot mogočo rešitev izpostavlja volitve polovice poslancev vsaki dve leti za štiriletni mandat, saj naj bi bila tako vlada prisiljena v večje prilagajanje realnim razmeram. Financiranje strank gre zelo na roko samo parlamentarnim strankam, kar po Šuštaršičevem mnenju ni dobro za "politični trg".
Ko se poteguješ za funkcijo, moraš predstaviti prioritete. Pri nas pa so najprej izvoljeni, potem pa rečejo, dajmo imeti široko javno razpravo o prioritetah. Ja kaj ste pa na volitvah predstavili?
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje