Zahtevo za sklic seje državnega sveta je podal prvopodpisani svetnik Samer Khalil, ki je član interesne skupine lokalnih interesov. Pojasnil je, da ga skrbi deljeno mnenje med predsednikom vlade in predsednikom državnega zbora, ki predloga ni podprl. "Ustava daje velik poudarek človekovim pravicam, prav pri tem pa se krešejo mnenja, koliko sprememba zakona vpliva na že ratificirane in podpisane mednarodne sporazume in konvencije," je dejal Khalil.

Novela je bila v času zakonodajnega postopka deležna številnih kritik tako nevladnih organizacij kot tudi Sveta Evrope. Po mnenju kritikov je novela zakona neskladna tako z ustavo kot tudi z mednarodnimi pravnimi akti, zato so noveli nasprotovali tudi poslanci koalicijskih strank. Novela pa je prejela podporo poslancev opozicijskih NSi-ja in SDS-a.

Prav ta neenotnost med strankami je po mnenju predlagateljev veta eden izmed razlogov, da bi bilo treba o zakonu ponovno odločati in ga tako izboljšati ali pa nadomestiti s takim zakonom, ki bi bil skladen z ustavo. Poudarili so tudi, da bi imela uveljavitev omenjene novele nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za Slovenijo in njene interese v mednarodni skupnosti, na kar je opozoril tudi predsednik DZ-ja.

Ministrica: Situacija se lahko vsak hip spremeni
Zakonu v bran je stopila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ki je poudarila, da mora biti del mednarodne zaščite tudi preprečevanje zlorab in morebitnega zloma azilnega sistema. Ta pa je po njenih besedah v primeru množičnih migracij pričakovano dejstvo. Nujni postopek sprejemanja zakona je upravičila z besedami, da se "situacija lahko vsak hip spremeni".

"Premalo se poudarja dejstvo, da zakon pomeni še bolj humanitaren pristop k soočanju z migrantsko krizo," je še poudarila ministrica in dodala, da se ustvarja napačen vtis, da se z zakonom le povečuje represija. Z ustanovitvijo urada se bo namreč Slovenija še bolj sistemsko ukvarjala z migracijami. Sloveniji pa na tem področju po mnenju ministrice ni mogoče očitati ničesar, saj se je izkazala tako v prejšnjem begunskem valu kot pri izvajanju relokacij.

Razdeljeni tudi svetniki
Razprava v državnem svetu je pokazala razdeljenost svetnikov glede vsebine zakonske novele. Med argumenti zagovornikov zakona je bilo slišati, da so človekove pravice tudi človekove pravice slovenskih državljanov, država pa ima ne samo pravico, temveč tudi dolžnost poskrbeti za lastno varnost. Po mnenju Milana Ozimiča bi na primer nesprejetje ukrepov, ki jih "na zalogo" predvideva zakonska novela, lahko povzročilo še večje kršitve človekovih pravic, predvsem z vidika slovenskih državljanov. Tudi človekove pravice niso tako enoznačno definirane, je dodal.

Po drugi strani je Branimir Štrukelj opozoril, da ne more podpreti zakona, ki krši ustavo in mednarodne pogodbe. "Sramota, ki smo jo doživeli na evropskem sodišču glede izbrisanih, očitno ni bila dovolj velik poduk," je dejal. Stanislav Pejovnik je poudaril, da brez človekovih pravic ni varnosti. "Takšna pot lahko vodi v stanje brez varnosti, izjemne razmere in policijsko državo," je ocenil.