Pri kandidatih se je zapletalo že na ponedeljkovi mandatno-volilni komisiji, ki je za člane programskega in nadzornega sveta izbrala le kandidate strank SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS. Zakon o RTV-ju pa določa, da mora državni zbor pri imenovanju v programski svet zastopanost strank v državnem zboru upoštevati "v največji mogoči meri", pri imenovanju v nadzorni svet pa to "mora upoštevati", je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikić.

Zakonodajnopravna služba je ugotovila, da sklepa komisije ne vsebujeta teh meril. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič zato v četrtek ni dal na glasovanje sklepov o imenovanju kandidatov, ki jih predlagajo politične stranke. "43 poslank in poslancev v tem državnem zboru nima svojega predstavnika v programskem svetu in nadzornem svetu glede na to, kar je bilo izglasovano na mandatno-volilni komisiji. To se mi zdi izjemno problematično," je dejal Zorčič. Podobne odločitve predsednika državnega zbora v parlamentarni zgodovini pri nas še ni bilo, poroča Radio Slovenija.

Sorodna novica DZ ni glasoval o članih programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija

SDS, NSi in SMC so se z Zorčičem dogovorili o izredni seji

Zdaj bo DZ o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta RTV očitno odločal na eni izmed izrednih sej. Kot so na novinarski konferenci sporočili vodje koalicijskih poslanskih skupin SDS-a, NSi-ja in SMC-ja, Danijel Krivec, Jožef Horvat in Gregor Perič, so se z Zorčičem dogovorili, da bo koalicija vložila zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bo DZ obravnaval predlog sklepov o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, ki jih predsednik DZ v četrtek ni dal na glasovanje.

Zorčič kršil poslovnik DZ-ja?

Po besedah Krivca jih je takšna odločitev Zorčiča presenetila. Ob tem je še dejal, da si je Zorčič v četrtek privoščil spodrsljaj in kršitev poslovnika. Danes so sicer v koaliciji opravili pogovore tako z Zorčičem kot z zakonodajnopravno službo DZ-ja in našli ustrezno rešitev. A kot je še poudaril Krivec, "še vedno ostaja dejstvo, da je bil kršen poslovnik". "To je za nas signal, da je treba na to jasno opozoriti in preprečiti, da bi se podobne zadeve v prihodnje še dogajale," je opozoril.

Krivec je ob tem še pojasnil, da mora biti tudi po zagotovilih zakonodajno-pravne službe DZ-ja posamezna točka na dnevnem redu zaključena, kar pa je mogoče zgolj z glasovanjem. Pozno popoldan je Krivec v izjavi še povedal, da o zahtevi za razrešitev Zoriča za zdaj ne razmišljajo, saj dvomijo, da bi bilo tik pred koncem mandata smiselno.

Z njim se je strinjal tudi Perič, ki je dejal, da se je v četrtek v DZ-ju zgodil "precedenčni primer". Po njegovih besedah ne pomnijo, da bi se kadar koli zgodilo, da DZ o točki, ki je uvrščena na dnevni red, ob koncu ne bi glasoval. "Imamo neke vzvode, ki jih naš poslovnik ponuja, ampak tega preprosto ne omogočajo," je poudaril Perič. Kot je še dejal, razumejo pritiske na predsednika DZ-ja in zapletenost politične situacije tesne večine, a da je Zorčič v danem primeru ravnal drugače, kot se od njega pričakuje.

Zorčič je sicer v izjavi novinarjem pojasnil, da je bil obveščen zgolj o tem, da so se predstavniki koalicijskih strank sešli z zakonodajnopravno službo DZ-ja, na kar so ga tudi obvestili, da bodo vložili zahtevo za sklic izredne seje. S tem, kdaj bodo vložili zahtevo in ali bo na dnevnem redu te seje še kakšna druga točka, Zorčič ni seznanjen. Glede na to, da se usklajujejo glede termina izredne seje, na kateri bodo obravnavali deseti protikoronski zakon, pa sklepa, da bosta ti dve točki morebiti uvrščeni na to sejo.

Na novinarsko vprašanje, ali bo torej uvrstil ti dve točki na eno od izrednih sej, je Zorčič poudaril, da je predsednik DZ-ja ob zahtevi za sklic izredne seje to dolžan storiti skladno s poslovnikom DZ-ja in ustavo.

Sorodna novica Mandatno-volilna komisija predlagala kandidate za programske in nadzorne svetnike RTV-ja

Kandidati ne upoštevajo zastopanosti strank v DZ-ju?

V programski svet bi moral DZ imenovati pet članov na predlog političnih strank ter osem članov na predlog gledalcev in poslušalcev, v nadzorni svet pa pet članov na predlog političnih strank. Zaplet je nastal, ker je mandatno-volilna komisija DZ-ja kot kandidate za člane programskega in nadzornega sveta izbrala le kandidate strank SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS, medtem ko zakon o RTV-ju določa, da mora DZ pri imenovanju v programski svet v največji mogoči meri upoštevati zastopanost strank v DZ-ju, pri imenovanju v nadzorni svet pa to mora upoštevati.

Krivec je sicer zavrnil očitke, da predlagani člani programskega in nadzornega sveta RTV-ja ne odražajo zastopanosti strank v DZ-ju, saj da sklep o imenovanju vsebuje tri predstavnike koalicije in dva predstavnika opozicije. Noben zakon pa po njegovih besedah ne določa, da bi morali biti člani sveta izbrani glede na to, koliko poslancev ima posamezna stranka. Kot je še spomnil, tega tudi dosedanja praksa MVK-ja ni upoštevala.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je znova poudaril, da menijo, da je MVK sprejel sklep o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta RTV, ki je v neskladju z zakonom. Ob tem je še poudaril, da je tudi MVK "sestavljen na tak način, da ima manjšinska koalicija večino s porušenimi razmerji". Prepričan je, da je bila poteza Zorčiča pravilna in bi moral pri tem tudi vztrajati, saj da zakon določa, da mora DZ pri imenovanju upoštevati sorazmernost, ki pa je sam ne more razumeti drugače kot po redu velikosti.

Odločitev Zorčiča so pozdravili tudi v stranki DeSUS, ob čemer so znova poudarili, da je poslanska skupina DeSUS-a izločila organe stranke iz postopka kandidiranja, kar da je nespoštovanje zakona o RTV-ju.

Politizacija pri imenovanju svetnikov

V Društvu novinarjev Slovenije so prepričani, da gre za popolno politizacijo pri imenovanju programskih svetnikov. Na sporen način njihovega imenovanja so v društvu opozarjali že ob sprejetju zakona o RTV-ju leta 2005. Njihova takratna bojazen se je zdaj uresničila v celoti, poudarja generalna sekretarka Društva Špela Stare: "Politika ima dejansko popoln nadzor nad tem, kdo bo v programskem svetu, trenutna vladajoča politika je to naredila brezsramno in do konca zlorabila zakon."