Oba zakona naj bi se uveljavila 1. januarja 2014, za ponovno potrditev v DZ-ju pa so bili potrebni glasovi najmanj polovice vseh poslancev in poslank. Za zakona je glasovalo 49 poslancev in poslank. A kljub temu, da je DZ ponovno sprejel davek na nepremičnine, se mu po vsej verjetnosti obeta še zahteva za presojo ustavnosti.

Državni svet je nasprotoval zakonu o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, ker vsebuje več spornih vsebin, recimo glede visokega zadolževanja države in zmanjšanja financiranja občin.

Podobne pomisleke je imel DS tudi glede zakona o davku na nepremičnine, saj si bodo morale občine prihodke od zbranega davka razdeliti z državo, medtem ko od zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč država ne dobi ničesar. Predvsem pa se je zakon o davku na nepremičnine po mnenju svetnikov sprejemal po prehitrem postopku in brez temeljite razprave.

O noveli zakona o javnih financah po nujnem postopku
Poslanci in poslanke so sejo razširili s predlogom novele zakona o javnih financah, ki je potrebna zaradi skorajšnje dokapitalizacije bank. Predlog bo obravnavan po nujnem postopku, čemur so nasprotovali v SDS-u.

Ker bodo kmalu objavljeni rezultati stresnih testov bank, ki bodo pokazali, koliko denarja bo država potrebovala za dokapitalizacijo bank, se s sprejetjem novele zakona o javnih financah mudi. Za zdaj je v proračunu za dokapitalizacijo bank rezerviranih 1,2 milijarde evrov, a naj bi bila ta številka precej višja, zato je treba z novelo zakona zagotoviti ustrezne pravne podlage za potrebno dokapitalizacijo bank, predvidoma še letos.

Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je noveli zakona o javnih financah nasprotoval z besedami, da si je ni mogoče razložiti drugače, kot da je lov odprt: "Da bodo predsednica vlade, finančni minister in guverner odločali o vsem in nas slekli do golega." Tanko je vladi očital, da si želi z novelo zakona izposlovati nenadzorovano in neomejeno bianco menico za posege na bančnem trgu, da bo torej vse potekalo brez načrtov in pod oznako bančne tajnosti.