Ob obetih okrevanja gospodarstva se bo primanjkljaj postopoma zniževal.

Proračun je v glasovanju v DZ-ju podprlo 50 poslancev – poleg koalicijskih tudi poslanci SNS-a in narodnosti. Proti je glasovalo 35 navzočih poslancev LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a.

Medtem ko so letos prihodki proračuna zaradi upada potrošnje, nižje zaposlenosti in slabših poslovnih rezultatov podjetij kot posledice epidemije načrtovani zgolj nekaj nad devetimi milijardami evrov, vlada v prihodnjih letih znova pričakuje postopno rast.

Leta 2021 naj bi tako prihodki dosegli 10,72 milijarde evrov, leta 2022 pa 11,01 milijarde evrov. Tudi v prihodnjih letih bo dovoljeno odstopanje od fiskalnega pravila in proračuna še vedno predvidevata primanjkljaj, vendar se bo postopno zniževal – na 5,6 odstotka BDP-ja v letu 2021 ter na 3,1 odstotka BDP-ja v letu 2022.

Proračunski dokumenti so izrazito razvojno naravnani, tudi na račun večjega obsega evropskih sredstev, so v razpravi zatrjevali predstavniki vlade. Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da se ob padcu potrošnje prebivalstva v letu 2020 povečuje potrošnja države. "Predloga proračunov za prihodnji dve leti sta torej investicijska in na drugi strani skrbita za blaginjo ljudi," je zatrdil v torek.

Poslanci koalicije so tem besedam pritrjevali. "Vsi višji odhodki so usmerjeni v ljudi, v delujoče gospodarstvo, v ohranitev delovnih mest in v stabilno zdravstvo," je dejal Marko Pogačnik (SDS).

Za investicije je v vsakem od prihodnjih dveh let predvidenih po približno dve milijardi evrov. "Toliko Slovenija do zdaj še ni investirala," je dejal Šircelj. Izpostavil je vlaganja v železnice in ceste, pa tudi v zdravstvo, domove za starejše, kulturo, okolje in športno infrastrukturo. Pričakuje, da bodo pri investiranju aktivne tudi občine.

Pomembno vlogo bodo igrala evropska sredstva

Ker so razmere zaradi epidemije covida-19 negotove, je imela vlada pri načrtovanju proračuna za dve leti vnaprej težko delo. Je pa premier Janez Janša v torek poslancem povedal, da nameravajo robusten pristop k obvladovanju gospodarskih in socialnih posledic epidemije še naprej uporabljati tudi v naslednjih dveh letih. Napovedal je rast obsega investicij, pri čemer bodo pomembno vlogo igrala evropska sredstva, tako iz sklada za okrevanje in odpornost kot tudi iz naslednjega sedemletnega finančnega okvira EU-ja.

V opoziciji sicer menijo, da se na denar iz EU-ja ne bi smeli preveč zanašati. Čeprav bo iz različnih skladov EU-ja v naslednjih letih na voljo precej denarja, pa ga bo mogoče koristiti pod določenimi pogoji in nikakor ne bo zastonj. Matjaž Han (SD) je opozoril, da je dostopnost tega denarja odvisna tudi od naše pozicije v EU-ju, na katero pa imajo vladne odločitve in dejanja velik vpliv.

V opoziciji kritični do zadolževanja

Razprava o predlogu proračuna za leto 2022 je bila precej krajša kot v torek o predlogu proračuna za prihodnje leto, v opoziciji pa so mu nasprotovali s podobnimi argumenti – zaradi covida-19 so si želeli več denarja predvsem za zdravstvo in domove za starejše. Zaradi šolanja na daljavo so predlagali tudi več naložb na področju izobraževanja.

Predvsem pa so bili kritični do zadolževanja, ki se v skladu s prav tako v sredo sprejetim zakonom o izvrševanju obeh proračunov zvišuje. Država se bo lahko leta 2021 zadolžila za 6,7 milijarde evrov, leta 2022 pa za 4,2 milijarde evrov. Andreja Zabret (LMŠ) je ob tem opozorila, da poleg tega, da gre za zelo visok znesek, ki ga bodo odplačevale še naslednje generacije, med obravnavo niso izvedeli niti, za kaj se bo ta denar namenil in kako se ga bo vračalo.

Vlada je povečanje zadolževanja pojasnjevala s potrebo po financiranju odhodkov, povezanih s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa in zdravljenjem ljudi. Že prihodnje leto bo država odplačala za 3,7 milijarde evrov dolga, je povedal Šircelj. Tako kot predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da dolg države ostaja pod povprečjem EU-ja. Delež dolga v BDP-ju se bo z letošnjih 82,4 odstotka do leta 2022 znižal na nekaj nad 79 odstotkov.

Sorodna novica V proračunu 2021 bo zmanjkalo 2,75 milijarde; Šircelj: Novih davkov ne bo

Zdravstvo in vojska

"Za naložbe v zdravstvu je v letu 2021 predvidenih 21 milijonov evrov, za leto 2022 le milijon evrov več," je opozoril Primož Siter (Levica). Za "nepotrebno železje", kot se je izrazil o področju obrambe, je medtem predvidenega nekajkrat več denarja, in sam meni, da bi lahko ta denar preusmerili v zdravstvo in domove za starejše, tudi v izobraževanje.

Gre za največji proračun doslej, zato je po njegovih besedah odgovornost vlade, da se ta sredstva odgovorno razdeli in se rekordni proračun prevede v rekordno blaginjo za prebivalce Slovenije. "Na tem izpitu pa je vlada pogrnila na celi črti," je bil kritičen. Vnovič je omenil proračun za obrambo, ki se povečuje že prihodnje leto in še dodatno v letu 2022.

"Čaka nas največja gospodarska, ekonomska in socialna kriza," je opozoril Boštjan Koražija (Levica) in dodal, da ljudje ne pričakujejo nakupov orožja za 780 milijonov evrov, ampak reševanje življenj, gospodarstva, sociale in zdravstva.

Proračun po njegovih besedah ni v redu. Vladi je očital, da kot hitri vlak z nadzvočno hitrostjo drvi v nasprotno smer. A morala bi se upočasniti in pripraviti pametne strategije, ki bodo imele pozitivne posledice za vse, je prepričan Koražija.

Razvojna naravnanost

Iva Dimic (NSi) je zagotovila, da se načrtovana sredstva za področja, ki se zdijo poslancem opozicije zapostavljena, "zelo odgovorno in zelo smotrno zvišujejo". Ta proračun je naravnan tako, da bo pomagal krepiti odpornost zdravstvenih sistemov, ustvarjal nova delovna mesta in dajal podporo najrevnejšim ter malim in srednjim podjetjem, med prioritetami je tudi varstvo okolja, je dejala.

Odlok za zvišanje porabe

Da bo lahko zvišala porabo, kot predvidevata proračuna za leti 2021 in 2022, je vlada v potrditev v DZ poslala tudi spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn. Šircelj je pojasnil, da bodo stroški ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 proračun bremenili tudi v prihodnjih letih.

Zvišanje načrtovane porabe je posledica izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije covida-19. Vlada se je nanje odzvala s fiskalnimi spodbudami, ki jih bo po Šircljevih besedah treba ohraniti dovolj dolgo, da se okrevanje po epidemiji ne ogrozi.

Minister pričakuje, da se bodo gospodarski kazalniki že prihodnje leto izboljšali, na raven iz leta 2019 pa naj bi se gospodarska aktivnost vrnila v letu 2022. Seveda pa bo vse odvisno od razvoja epidemije, je dejal.

Uskladitev pokojnin, višje povprečnine

Pokojnine se bodo januarja 2021 uskladile za 2,5 odstotka. Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 135 do 445 evrov.

Povprečnina za občine je za obe leti določena v vrednosti 628,20 evra na prebivalca, kar je 4,24 evra več kot letos. Tako so konec septembra potrdili tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik in predstavniki občin.

Financiranje ukrepov zaradi koronakrize

Predlog zakona določa financiranje ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, na enak način, kot se izvaja letos, torej prek splošne proračunske rezervacije. "Na ta način se zagotavlja popolna preglednost porabe sredstev," je poslancem zagotovil Šircelj.

Zaradi epidemije je vlada v zakonsko besedilo vključila tudi določbo, po kateri se bo lahko Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz državnega proračuna zagotovilo denar za kritje izdatkov v povezavi z bolniškimi nadomestili zaradi covida-19 in stroškov javnih zavodov za obvladovanje te bolezni.

Ta rešitev je predvidena za leto 2021, kar se zdi poslancem Levice premalo. Država bi morala v prihodnje s proračunskimi sredstvi pokriti celoten primanjkljaj zdravstvene blagajne, tako kot vsako leto pokrije primanjkljaj pokojninske blagajne, je predlagal poslanec te stranke Luka Mesec.

Za dve leti pa se podaljšuje rok, do katerega mora Slovenski državni holding dokončati prenos pomembnih in strateških kapitalskih naložb na državo, s katerim je začel konec leta 2017. Zdaj se izteče konec leta 2022.

Podtaknjene vsebine?

Jani Prednik (SD) je opozoril, da zakon o izvrševanju proračuna podobno kot protikoronski zakoni vsebuje nekaj podtaknjenih vsebin. Vlada je tako vanj vključila določbo, s katero se omejuje višina sredstev, ki jih v posameznem letu prejme Študentska organizacija Slovenije. To po njegovih besedah dokazuje maščevalnost in škodoželjnost, ki se skrivata pod gladino številnih vladnih ukrepov.

"Sprašujemo se, ali gre za ideološko in politično kaznovanje študentskih organizacij in študentov," je o tej določbi dejal Marko Bandelli (SAB). Opozoril je, da zmanjšanje sredstev ogroža neodvisno delovanje organizacije, ki je že od nekdaj kritična do vsakokratne vlade.