Poslanci so se popoldne na redni januarski seji DZ-ja že seznanili z odstopom predsednika vlade Marjana Šarca in s tem bodo začeli teči tudi uradni roki za morebitno sestavo nove koalicije.
S seznanitvijo začne teči prvi krog iskanja novega mandatarja, in sicer v 30 dneh naj bi po posvetih s poslanskimi skupinami morebitnega kandidata predlagal predsednik države.
Šarec se sicer ni odločil za obrazložitev odstopa pred poslanci, tudi v obvestilu o odstopu, ki ga je poslal državnemu zboru, razlogov za svojo odločitev ni podal. Je pa v ponedeljek na novinarski konferenci pojasnil, da z zgolj 13 poslanci in brez večinske podpore v DZ ne more izpolniti pričakovanj ljudi.
Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović sicer nekaj dni po odstopu Marjana Šarca ocenjuje, da je bila njegova poteza umirjena, premišljena in predvsem odgovorna. Poslanci LMŠ za njo stojijo. Razpoke pri koalicijskih partnerjih pa so se, kot ugotavlja Golubović, začele kazati po glasovanju o državnem proračunu.
Zahvala Šarcu
Predsednik DZ-ja Dejan Židan, ki se je na seji Šarcu zahvalil za opravljeno in mu zaželel vse najboljše pri nadaljnjem delu, bo zdaj o odstopu obvestil predsednika republike.
Zakonodaja v primeru odstopa predsednika vlade namreč predvideva postopke iskanja novega mandatarja. Predsednik republike Borut Pahor ima na voljo največ 30 dni, ko lahko predlaga mandatarja ali obvesti državni zbor, da se za to ni odločil. V uradu predsednika republike so danes sicer zapisali, da lahko svojo odločitev državnemu zboru sporoči tudi že pred iztekom tega roka in utemelji razloge za tako odločitev.
Predsednik Borut Pahor je sicer že začel neformalne pogovore o položaju, nastalem po odstopu Šarca. Med drugim se je pogovoril tako s Šarcem kot predsednikom DZ-ja Židanom, uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin pa bodo prihodnji teden, predvidoma od torka do četrtka, so navedli v predsednikovem uradu.
Nova vlada ali predčasne volitve?
Mnenja strank o tem, ali so najboljša rešitev po odstopu Šarca predčasne volitve ali oblikovanje nove vlade, so različna, več bo znanega predvidoma že v tem tednu, ko bodo nekatere stranke razpravo o tem opravile na svojih organih. Šarec se je sicer tudi na današnjem pogovoru pri Pahorju zavzel za predčasne volitve, po drugi strani pa nekatere stranke pritrjujejo, da pogovori o poskusu oblikovanja nove koalicije v zakulisju že potekajo.
"Naj volivke in volivci povedo, kdo bo vodil državo," je svoje stališče ponovil Šarec, ki bo od danes, ko se bo DZ seznanil z njegovim odstopom, kot premier opravljal le še tekoče posle. Enako bo veljalo za celotno vlado.
Če se bo Pahor po posvetovanjih s poslanskimi skupinami odločil, da novega kandidata za mandatarja ne bo predlagal, bo to formalno ugotovil tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja, v katerem pa je za izvolitev dovolj navadna večina.
Če ni izglasovan nov predsednik vlade, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Da bo vlada do izvolitve nove opravljala le še tekoče posle, sicer pomeni, da bo pri svojem delu omejena le na sprejemanje nujnih odločitev.
Vlada in država normalno delujeta naprej
Po mnenju vladne službe za zakonodajo, ki se je o tem izrekala že pri prejšnjih prekinitvah vladnih mandatov, to nikakor ne sme pomeniti, da redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane, pač pa je treba ravnati tako, da v času opravljanja tekočih poslov vlada in država povsem normalno delujeta. Bistvo omejitev je namreč v tem, da naj se vlada ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik ter se lotevala aktivnosti, ki bi lahko kakorkoli nakazovale na zlorabo oblasti.
Tako predlaganje novih zakonov ali bistveno poseganje v veljavne zakone nedvomno presega pojem opravljanja tekočih poslov, je opozorila vladna služba za zakonodajo. Novih predlogov zakonov tako vlada ne more sprejemati in posredovati v DZ. Nekoliko manj restriktivna ureditev pa po mnenju vladne službe velja za zakone, ki so potrebni za prilagoditev pravu EU.
Glede predlogov zakonov, ki so že v parlamentarni proceduri, pa so v službi za zakonodajo v preteklosti že pojasnjevali, da vlada in ministri lahko predloge še vedno predstavljajo poslancem ter nanje vlagajo dopolnila.
Ob morebitni razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev pa bo nekoliko skrajšan tudi mandat delovanja DZ-ja s polnimi pooblastili. Tako se poslanci od razpustitve parlamenta ne bi mogli več sestajati na rednih sejah, lahko pa skličejo izredne.
Volitve "legalne in legitimne"
Če bo prišlo do predčasnih volitev, bodo te sicer potekale v skladu z aktualno zakonodajo, tudi po določbah o določitvi volilnih enot in okrajev, za katere je ustavno sodišče ugotovilo, da so neustavne. A je Židan po današnjem srečanju s Pahorjem dejal, da oba ugotavljata, da bi bile ne glede na to predčasne volitve legitimne in legalne. Takšno je tudi stališče ustavnega pravnika Cirila Ribičiča, saj dveletni rok, ki ga je ustavno sodišče določilo zakonodajalcu za odpravo neustavnosti, še ni potekel. Četudi je ustavno sodišče odločilo, da so določbe volilne zakonodaje, ki govorijo o volilnih okrajih, neskladne ustavo.
"Tukaj moramo biti enotni," je deja Židan in dodal, da se je predsedniku zahvalil za njegova prizadevanja pri usklajevanju predlogov sprememb volilne zakonodaje. Židan strankam predlaga, da ne glede na to, ali bodo predčasne volitve ali bo nastala druga politična večina, intenzivno nadaljujejo prizadevanja za čimprejšnjo uveljavitev ustavne odločbe.
Tudi če v času do predčasnih volitev sprejmejo spremembe volilne zakonodaje, pa lahko po Židanovem mnenju določijo, da bi veljale šele pri naslednjih volitvah, je poročala Slovenska tiskovna agencija.
Še več srečanj na vidiku
Kljub omenjeni Šarčevi želji po čimprejšnjih predčasnih volitvah, na katerih bi preveril svojo visoko javnomnenjsko podporo, kar so analitiki ocenili kot zelo drag eksperiment, pa se zdi, da se je za zdaj v parlamentu oblikovalo drugačno stališče: da bi bilo namreč dobro poskusiti z iskanjem nove koalicije, je poročal novinar Radia Slovenija Tomaž Celestina.
Razlogi so očitni: po treh volitvah v zadnjih letih so stranke finančno izčrpane; nekatere so po anketah tudi na robu uvrstitve v parlament, vsekakor gre dodati to, da sta do konca mandata še več kot dve leti prejemkov, seveda pa bomo v prihodnjih dneh in tednih neštetokrat slišali, da je vse, kar bi znale skleniti stranke, namenjeno zgolj delu "v dobro ljudi".
Marjan Šarec je sicer, ne glede na lastne načrte in želje ter ne glede na za zdaj izražene želje strank, vse vzvode odločanja potisnil naravnost v roke Janezu Janši. Ta vodi stranko s 26 poslanci v državnem zboru in od odločitve te skupine je odvisno, ali se bomo res odpravili na že četrte predčasne volitve zapored ali bomo dobili širšo, projektno, večbarvno koalicijo, še poroča Celestina.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje