Na Družbi za upravljanje terjatev bank bodo svojo plat resnice predstavili v torek. Vlada pa naj bi se o rezanju plač in tudi menjavi vodilnih odločala na eni izmed prihodnjih sej. Po dokumentih, ki smo jih uspeli pridobiti na Radiu Slovenija, sta v ospredju konflikta med vlado in DUTB-jem poleg previsokih plač izvršnih direktorjev še sporna pogodba z družbo Quartz ter neracionalno trošenje za svetovalce.

Po podatkih KPK-ja naj bi DUTB za svetovalne pogodbe od marca lani do avgusta letos zapravil 12 milijonov, na slabi banki to zavračajo in odgovarjajo, da je bilo teh stroškov le za dobrih pet milijonov. Ne strinjajo se niti z očitki KPK-ja, da so za isto delo, na primer pregled istih kreditnih map, plačevali tako zaposlene kot svetovalce. Kot poudarjajo, je šlo za raznovrstnost pravnih storitev, zato je bil strošek pravnikov v poldrugem letu v višini 640 tisoč evrov po njihovem smotrna in gospodarna odločitev.

Izjemno visoke plače izvršnih direktorjev prek 21 tisočakov bruto po naših informacijah opravičujejo s tem, da so jih oblikovali izključno na podlagi politike prejemkov, ki jo je sprejela vlada. To je res, vendar dodajmo, da so bili prejemki neizvršnih članov upravnega odbora omejeni, medtem ko prejemki izvršnih direktorjev niso imeli konkretnih omejitev.

Pogodba z nekdanjim Manssonovim delodajalcem
In še sklenjena pogodba z družbo Quartz, vredna 3,6 milijona. Gre za družbo, v kateri je bil zaposlen in imel celo nekajodstotni lastniški delež zdajšnji glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson. KPK-ju se zdi to konflikt interesov, DUTB-ju ne. Pred sklenitvijo te pogodbe naj bi namreč na slabi banki pridobili štiri ponudbe, vendar naj bi bila Quartzeva najugodnejša in strokovno najbolj podkovana. Konflikta interesov, v katerega se je ujel Mansson, pa sploh ne vidijo, saj naj bi se ta iz postopka menda izločil.