Natanko pred dvema letoma so volivci odločili o politični garnituri za naslednji štiriletni mandat. Največ glasov (dobrih 30 odstotkov) je dobil SD na čelu z zdajšnjim premierjem Borutom Pahorjem, sledile pa so zdaj opozicijski SDS Janeza Janše, Zares, DeSUS, SNS, SLS (in SMS) ter LDS. Izidi so bili tako podlaga za sestavo zdajšnje koalicije oz. vlade.

Obdobje, zaznamovano z gospodarsko krizo
Čeprav se politična analitika Vlado Mihlejak in Boštjan M. Turk strinjata, da je dveletno obdobje močno zaznamovala gospodarska kriza, pa odzivnost politike nanjo vidita nekoliko drugače. Miheljak ocenjuje, da bomo lahko (ne)uspešnost koalicije ocenili šele čez eno leto, medtem pa je Turk prepričan, da so razmere v Sloveniji zdaj veliko slabše kot pred dvema letoma. "Gospodarska kriza je v Evropi takorekoč že 'pospravljena', pri nas pa imamo občutek, kot da se je šele dobro začela," pravi Turk.

Počasno sprejemanje ukrepov ali nesposobnost odločanja?
In kje so vzroki? Del jih gre po njegovem mnenju pripisati prepočasnemu sprejemanju ekonomskih reform že od osamosvojitve dalje in tako neprilagoditvi gospodarstva zahodnemu tipu ekonomije. Drugi del pa pripisuje neučinkovitosti vlade predvsem pri kartkoročnih ukrepih za izhod iz krize. "Pahorjevi semoforji merijo dolgoročne ukrepe in rezultati, če bodo, bodo vidni šele čez 10, 15 let," pravi.

Miheljak pa vzroke vidi v začetni evforiji vlade, ko še ni bilo slutiti prihoda "morda najhujše gospodarske krize v zgodovini sodobnega sveta". "Vlada je nato hitro padla v neke nerešljive situacije. Na eni strani so bile torej neugodne objektivne razmere, druga težava pa je slog vladanja premierja Pahorja," pravi Miheljak.

Zaradi Pahorjeve nezmožnosti odločanja, bi se zdajšnja koalicija po njegovih besedah znašla v težavah tudi v drugačnih okoliščinah. "Ta vlada bi zaradi neke vrste svobodnejšega dogovarjanja in odločanja imela težave tudi sicer. Gre za drugačno vrsto vladanja kot pri Janši, kjer je veljala neka stroga hierarhija, neka vojška piramida," ocenjuje Miheljak.

"Koalicija bo ostala do konca mandata"
Glede na to, da je zdajšnja koalicija prestala kar nekaj večjih in manjših pretresov in namigovanja o razpadu niso bila redka, smo analitika še vprašali, ali bo na oblasti obstala do naslednjih državnozborskih volitev leta 2012. Oba menita, da predčasnih volitev ne bo. Po besedah Miheljaka pravzaprav ni pravega razloga za njen razpad kjub težavam med koalicijskimi partnerji. "Če doslej ni razpadla, si težko predstavljam, da bi prišlo še kaj hujšega. Ta kolicija je doslej prestala vse in zdaj celo pričakujem, da se bodo razmere stabilizarale,"pravi.

Po mnenju Turka pa zdajšnjo oblast vežejo skupni interesi: "Gre za partikularne interese obvladovanja gospodarstva, medijev, družbe in ne reševanja Slovenije kot take. Trenutno pa tudi podpore strank npr. Zaresa in LDS-a kažejo, da ne bo mogli iti na volitve. Nimajo druge možnosti, kot da ostanejo skupaj."