Odločitev vlade, da s 1. julijem zviša davek na dodano vrednost (DDV), je po oceni poslanca SDS-a Andreja Vizjaka napačna. Dvig DDV-ja bo namreč po njegovih besedah prizadel gospodarstvo, ki se v teh kriznih časih že tako ali tako bori za preživetje, prav tako pa omenjeni ukrep ne bo dosegel želenih finančnih učinkov.

"Tudi izkušnje iz drugih držav kažejo, da tak ukrep vodi v spiralo zmanjševanja gospodarske aktivnosti, potrošnje ter posledično zniževanja prihodkov v državni proračun," je na spletni strani SDS-a zapisal Vizjak in dodal: "Ker je takšna odločitev najslabša možna odločitev, ji v teh razmerah ostro nasprotujemo."
Slovenija potrebuje predvsem ukrepe za oživitev gospodarstva in racionalizacijo delovanja države, je prepričan. "Poudarjamo tudi, da tovrstni ukrepi ne vodijo iz krize, na žalost bodo zgolj poglobili recesijo in tako ne bodo dosegli želenih učinkov glede finančne konsolidacije. Dvomimo tudi, da bo Evropska komisija naklonjena takšnemu pristopu vlade," je še poudaril.
Najprej dejstvo, nato popoln obrat
Podobno kot Vizjak meni tudi vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin, in sicer, da bodo novi davki zavrli gospodarstvo. Vprašal pa se je tudi, kako naj tej vladi zaupajo, ko pa dogovor z njo ne drži niti en dan. Spomnil je tudi na sredina pojasnila vlade, da je krizni davek dejstvo, DDV pa skrajni ukrep.
"Težko si predstavljam, kaj tako dramatičnega se je spremenilo, da je vlada tako hitro spremenila svoje stališče," je dejal Tonin. NSi sicer ocenjuje, da z dvigovanjem davkov ne moremo odpraviti krize ali ublažiti njenih posledic.
Kdo bo še dajal kruh?
Po njegovih besedah namreč z dvigovanjem davkom prizadenemo realni sektor, ki danes še edini ustvarja proračunske prilive. Če pa bomo "še tega stisnili", Tonin ne ve, od česa bo Slovenija še živela.
Pozdravljajo pa privatizacijske napovedi in predlagajo, da vlada še bolj dela na zmanjšanju odhodkov in tudi na privatizaciji in obenem obžalujejo, da vlada odstopa od npr. zakona za uravnoteženje javnih financ. Predlagajo še krčenje javnega sektorja, saj da se z zniževanjem plač le prelaga težavo.
Brez strategije upravljanja premoženja
V SLS-u so pozdravili umik kriznega davka, ki bi bil po njihovem mnenju pretirano obremenjujoč do zaposlenih v gospodarstvu. Vztrajajo pa, da bi se bilo treba izogniti tudi dvigu DDV-ja, dokler se ne bi izčrpalo možnosti na strani racionalizacije porabe.
Prav tako ocenjujejo, da je sprejeti program stabilnosti premalo odločen in da Evropske komisije ne bo prepričal. Vseeno pa ocenjujejo, da današnje odločitve nakazujejo, da bo vlada bolj sledila njihovim pozivom in se osredotočila na rezerve na odhodkovni strani proračuna.
Glede vladnega predloga za prodajo podjetij v državni lasti pa SLS preseneča "horuk" sistem izbiranja podjetij, ko se je z napovedanih dveh podjetij številka zvišala na 15. Ob tem ugotavljajo, da vladni predlog ne vsebuje znanih učinkov prodaje in srednjeročne strategije. V SLS-u zato ob pomanjkanju dolgoročne vizije za upravljanje državnega premoženja opozarjajo, da naj bodo prodaje izpeljane kolikor je le mogoče pregledno in da naj bodo osredotočene na dolgoročno strategijo novih kupcev.

Smotrna odločitev, a ne zadostna
Odločitev vlade, da namesto kriznega davka s 1. julijem zviša DDV, je po ocenah izvršne direktorice Združenja Manager Sonje Šmuc smotrna, saj bi bila uvedba kriznega davka po njenem mnenju "strel v koleno".

Hkrati pa je izpostavila potrebo po krčenju izdatkov države in vzpostaviti vzdržnega ravnotežja med prihodki države in odhodki, ki si jih lahko privoščimo. Vse drugo bolj kot k čemer koli drugemu prispeva k podaljševanju gospodarske, politične in družbene agonije, je prepričana Šmučeva.

Povsem nasproten učinek
Zaskrbljeni pa so v trgovinski in obrtno-podjetniški zbornici, kjer opozarjajo, da bo v teh razmerah višji DDV imel »katastrofalne« posledice za gospodarstvo in porabnike. "Dodatno smo zaskrbljeni nad potezo vlade, da dvig DDV uvede že s 1. julijem, kar gospodarstvu niti ne dopušča dovolj časa za pripravo vseh ustreznih ukrepov, ki bi morda lahko ublažili posledice," so poudarili.

Tudi oni so ogorčeni, ker je bilo še v sredo rečeno, da bo dvig DDV-ja le skrajni ukrep. Po njihovem mnenju bo zaradi nižje porabe zbranega manj DDV-ja, posledično bo manj prihodkov, manj dobička, manj davkov na dobiček. "Ob novih davkih deluje tudi psihologija kupcev, ki zavre nakupe," so še zapisali.