Sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, Uroš Rožič, je poudaril, da je ključni razlog za to spremembo želja po pospešitvi trga kapitala, "ga narediti zanimivejšega in ga tako oživiti". "Nikakor ni bil namen reševati nasedlih naložb, ki jih je v preteklosti reševala država, z zvišanjem prevzemnega praga," je zatrdil.

Matjaž Han, predsednik odbora za gospodarstvo, pa je opozoril na vprašanje že izdanih odločb agencije za trg vrednostnih papirjev. Na odboru je bilo opozorjeno tudi na morebitne posledice, če bi država izgubila glasovalno pravico v podjetjih, kjer ima manj kot tretjinski delež. Po mnenju odbora bi moral biti prag določen natančneje, z odstotki, saj bi se v praksi lahko pojavile težave pri izračunavanju natančnega deleža.

Strah pred razprodajo državnega premoženja pod ceno
Poslanska skupina Pozitivne Slovenije spremembam zakona ne nasprotuje, je napovedal Stanko Stepišnik iz omenjene stranke, vendar je ob tem opozoril tudi na posledice, ki bi jih za državno premoženje imela morebitna izguba glasovalnih pravic v podjetjih, kjer ima država manj kot tretjinski delež, npr. v NKBM-u, Zavarovalnici Triglav, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana. Po njegovem se poraja "strah pred tem, da bo vladajoča koalicija začela razprodajati državno premoženje, in to bistveno pod ceno".

Tudi v SDS-u spremembe zakona podpirajo, je zatrdil poslanec Marko Pogačnik, v SD-ju pa se, kot je pojasnil Matjaž Han, pojavljajo dvomi o tem, da bo ta ukrep pospešil kapitalski trg. "Upam, da vlada nima kakšnega slepilnega manevra, da bi na koncu te družbe prodala in si tako napolnila proračun, kar bo na koncu leta verjetno potrebno," je še opozoril in ob tem vlado pozval, naj pripravi celovitejši zakon o prevzemih, ki bo rešil številne druge težave.

Svojo podporo zakonu so napovedali tudi v Listi Virant, SLS-u, DeSUS-u in NSi-ju, saj se strinjajo, da ima Slovenija eno najnižjih prevzemnih pragov v Evropski uniji, zato je sprememba zakona nujna.

SLS: Nič več skrivanja za kolektivno odgovornostjo
Sprememba zakona o prevzemih poleg tega znova uvaja tudi pravno podlago, na podlagi katere lahko agencija za trg vrednostnih papirjev za prekrške kaznuje tudi posameznike. Po mnenju SLS-ovega Janeza Ribiča bo to onemogočilo "skrivanje" posameznih odgovornih v družbah za t. i. kolektivno odgovornostjo. Agenciji bodo sicer po novem o dosegi prevzemnega praga morali poročati tudi tisti, ki so delnice ciljne družbe pridobili kot upniki zaradi finančnega prestrukturiranja.

Poslanci so zakon sprejeli soglasno, s 75 glasovi za in z nobenim proti. 81 poslancev je nato potrdilo tudi zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja, za katerega je ustavno sodišče opozorilo, da ne ureja posebnega položaja in pravic nekdanjih strank sodnih postopkov, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred letom 2007, pa do takrat niso vložile pritožbe, so pa zaradi domnevne kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vložile odškodninske tožbe zoper državo.

Poslanci tudi o spremembah zakona o DDV-ju in zakona o medijih
Drugi dan majskega zasedanja DZ-ja so poslanci razpravljali tudi o spremembi zakona o davku na dodano vrednost, ki bo znova omogočil odbitek davka tudi, kadar račun še ni plačan. Poslanske skupine so zakon podprli, pri tem pa opozorili vlado, naj čim prej pripravi zakon(e), ki bodo na drugačen način vzpostavili plačilno disciplino. Za zakon je glasovalo 77 poslancev, proti ni bil nihče.

Na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Francem Juršo iz DeSUS-a poslanci so obravnavali še spremembo 114. člena zakona o medijih, s katero bi se omogočila neodplačna raba oddajniške infrastrukture RTV Slovenija tudi tistim televizijskim programom s statusom posebnega pomena, ki oddajajo prizemeljsko digitalno. Do zdaj je to veljalo le za analogno oddajanje. V razpravi je bilo mogoče večkrat slišati, da so krajevne tv-postaje izjemnega pomena za ljudi, ki želijo biti obveščeni o dogajanju v svojem domačem kraju. Od skupno 81 poslancev jih je 49 glasovalo za potrditev drugega branja, proti pa 29, kar pomeni, da so presodili, da je sprememba zakona primerna za tretjo, končno obravnavo.

DZ o novih programskih svetnikih RTV Slovenija
Poslanci so potrdili tudi osem novih članov programskega sveta RTV Slovenija: Andreja Aplenca, Alojzija Bogataja, Slavka Kmetiča, Žigo Kušarja, Jerneja Letnarja Černija, Leona Oblaka, Mitjo Štularja in Branka Žnidariča. Osmim članom programskega sveta se je namreč štiriletni mandat iztekel sredi januarja, prvi postopek imenovanja v DZ pa je bil neuspešen, saj nobeden od kandidatov ni dobil zadostne podpore. V drugo jih je podprlo 49 poslancev.

Majda Potrata je v imenu SD-ja opozorila, da poslanci znova odločajo o samih moških "in tako bosta v 29-članskem svetu samo dve ženski", kar po njenem mnenju ne predstavlja zrcala družbe - v Sloveniji je namreč več žensk kot moških, je opozorila. Zmotilo jo je tudi to, da je med predlaganimi osmimi pet takšnih, ki prihajajo iz osrednjeslovenske regije. Ta je po njenem zato v privilegiranem položaju. "S takim načelom v SD-ju ne moremo soglašati," je zatrdila in dodala, da se ji zdi nenavadno, na kakšen način oz. s kakšnimi argumenti je mandatno-volilna komisija zavrnila 10 od 37 kandidatov.

Jožefu Jerovšku iz SDS-a pa se zdi tako "feministično" stališče pri tej temi neprimerno. Gašpar Gašpar Mišič (PS) je v razpravi opozoril, da kandidatov ne more podpreti, saj ni bilo spoštovano ne načelo zastopanosti po spolu ne krajevna zastopanost, njegov poslanski kolega Jerko Čehovin pa je opozoril, da se s seznamom kandidatov "vračamo v neke druge čase". Franc Jurša iz DeSUS-a pa je zatrdil, da kandidat, ki ga v njegovi stranki najbolj podpirajo, zagotovo ni politično predlagan. "Zakaj niso predlagane ženske? Zato, ker jih je bilo pač predlaganih premalo," pa je odgovoril na očitek Potrate in obenem pozval, da družba v prihodnje predlaga več žensk.