Vladna novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja je doživela veto državnega sveta, a je na vnovičnem glasovanju spet prejela večinsko podporo. Zanjo je glasovalo 60 poslank in poslancev.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo morala tako objaviti podatke o posojilih, ki so bila iz bank v prevladujoči lasti države prenesena nanjo. Gre za posojila, razvrščena v razreda D in E, torej tista, ki zamujajo več kot 90 dni.

Novela pa ne bo prinesla javnega razkritja podatkov o vseh slabih posojilih, torej tudi tistih, ki so ostala v bilancah bank, kar je predvidevalo dopolnilo DL-ja, ki ga poslanci ob prvem sprejemanju sprememb zakona o dostopu do informacij javnega značaja niso potrdili. Prav zaradi umanjkanja tovrstnega razkritja je državni svet izglasoval veto.

Koalicija se je medtem že poenotila, da bi lahko sprejela spremembe, ki bodo omogočile tudi vpogled v mape slabih posojil, ki ostajajo na državnih bankah in so prispevala k bančni luknji. Tega si želijo tudi vse opozicijske stranke.

SDS želi prenesti pristojnosti KPK-ja na druge organe
SDS je želel razpravo o Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). V stranki predlagajo, da se vse represivne naloge s področja korupcijskih kaznivih dejanj, ki so tudi v domeni KPK-ja, združijo v okviru policije in tožilstva. V SDS-u bi še radi prenesli nadzor nad premoženjem funkcionarjev s KPK-ja na računsko sodišče. Matični odbor predlogov SDS-a ni potrdil, koalicijski ne pa je pričakovati tudi na današnji seji.

Mnenja glede vloge KPK-ja so v DZ-ju tako deljena. Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je opozoril, da imamo v Sloveniji, odkar komisija obstaja, s korupcijo vse več težav. Dejal je, da so stranke tranzicijske levice ves čas skrbele, da na mesta v vodstvu KPK-ja pridejo "njej lojalni ljudje", komisija pa je levi politični opciji s selektivnim obravnavanjem zadev "vračala usluge".

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je na drugi strani poudaril, da je vloga KPK-ja kot vrhovnega nadzornika na področju boja proti korupciji nepogrešljiva. Vlada po njegovem mnenju podpira spremembe in dopolnitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bi odpravile pomanjkljivosti ter zagotovile enako obravnavo zavezancev.

Vlada pa ne podpira predloga, da bi se pristojnosti nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev prenesle na računsko sodišče, je dejal Šefic, saj bi to tudi predstavljalo veliko breme za sodišče.

NSi bi davka oprostil tudi gasilske organizacije
NSi je predlagal novelo zakona o davku na nepremičnine, koalicija pa je zahtevala obravnavo. NSi želi z novelo med izjeme, za katere velja oprostitev plačila nepremičninskega davka, uvrstiti tudi gasilske organizacije. Novela ni dobila podpore matičnega odbora, kar napoveduje njen končni neuspeh. S tem se odpira možnost, da se vladna novela zakona o davku na nepremičnine znajde že na redni marčevski seji DZ-ja, ki se bo začela v sredo.