Zakon o jamstveni shemi naj bi banke spodbudil k dajanju posojil, podjetjem pa zagotovil zadostna sredstva za vlaganje. Država bo tako bankam ob dajanju posojil podjetjem pod določenimi pogoji ponudila državna jamstva v skupni višini 1,2 milijarde evrov. Zakon sodi v drugi sveženj ukrepov, ki ga je vlada sprejela za blažitev gospodarske in finančne krize. Država bo bankam jamstva izdajala najdlje do konca leta 2010. Glavnica posameznega posojila bo lahko znašala od 100.000 do 70 milijonov evrov.

Del tveganj bodo morale prevzeti tudi banke
Posojila bodo morala biti namenjena predvsem financiranju novih in dokončanju začetnih investicij ter obratnih sredstev, največ 20 odstotkov celotne jamstvene sheme pa bo lahko namenjene tudi za reprogramiranje posojil. Del tveganj bodo morale banke, ki bodo sodelovale v jamstveni shemi, nositi same. Država bo prevzela največ 80 odstotkov tveganj v posameznem poslu ne glede na bonitetno oceno posojilojemalca.

Skupni znesek jamstvene sheme bo v enakih deležih razdeljen v tri skupine posojilojemalcev, to bodo podjetja z bonitetnimi ocenami A, B in C. Zahteva EU-ja pa je, da znesek posojila ne bo smel preseči skupne letne mase plač, ki jih je leta 2008 izplačal posojilojemalec za leto 2008, DZ pa je v to maso vključil še plače zaposlenih pri podizvajalcih, s katerimi delajo na skupnem projektu.

Novela zakona o odvetništvu vrača odločanje o tarifi odvetniški zbornici
Ključna novost novele zakona o odvetništvu so vračanje odločitve o višini odvetniške tarife odvetniški zbornici. Za določitev odvetniške tarife bo potrebno tudi soglasje ministra za pravosodje. Med novostmi je državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec izpostavil zastopanje po uradni dolžnosti. Ker odvetniki niso bili zadovoljni z novim stanjem, so napovedali izbris s seznamov, za zastopanje po uradni dolžnosti in za brezplačno pravno pomoč, kar je prinašala novela zakona iz leta 2008. Odvetniki so se dogovoril, da se s seznamov črtajo, Škrlec pa je poudaril, da če bi se to res zgodilo, sodišča v nekaterih kazenskih zadevah sploh ne bi mogla nadaljevati postopkov. Novela po mnenju državnega sekretarja izpolnjuje tudi pravno vrzel, ki je nastala na področju zavarovanja odvetniške odgovornosti. Noveli so nasprotovali v opozicijskih SDS-u, SLS-u in SNS-u.

A. M.