Po razpravi se je vnelo politično obračunavanje. Foto: DZ/Matija Sušnik
Po razpravi se je vnelo politično obračunavanje. Foto: DZ/Matija Sušnik

Po večurni razpravi, ki so jo zahtevali poslanci iz vrst SDS-a, NSi-ja, del poslancev Gibanja Svoboda, poslanec SD-ja in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, so poslanci izglasovali predlog štirih priporočil DZ-ja vladi, ki jih je pretekli teden potrdil odbor za notranje zadeve.

Tako DZ vladi predlaga, da v roku treh mesecev pripravi sistemske ukrepe s spremembo zakona o financiranju občin. Občine bi morale o porabi sredstev, ki jih pridobijo na podlagi deleža romske populacije, poročati uradu za narodnosti. Predlagajo tudi pripravo pravne podlage za zagotovitev denarja, namenjenega kontinuiranim projektom za integracijo Romov.

Razprava se je sicer vrtela okoli tega, kdo, kdaj in kaj je vse storil pri reševanju romske problematike. Opozicijski poslanci so večkrat poudarjali, da so bili prvi, ki so te rešitve predlagali. "Očita se nam, da grdo gledamo romsko skupnost, to ni res. Po dolgoletni vladavini LDS-a, ko je prišla desnosredinska vlada, smo marca 2007 sprejeli zakon o romski skupnosti," je na očitke koalicije, da "desna sredina" Rome getoizira, kriminalizira in izključuje, dejal Jože Horvat (NSi).

Razprava o priporočilih vlade

Poslanci so razpravljali o predlogu priporočil vladi, ki so jih prejšnji teden z osmimi glasovi za in šestimi proti podprli člani odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Med drugim so v predlogu zapisali, da bi morale občine o porabi sredstev, ki jih pridobijo na podlagi deleža romske populacije, poročati uradu za narodnosti. Predlagajo tudi pripravo pravne podlage za zagotovitev denarja, namenjenega kontinuiranim projektom za integracijo Romov.

Zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja o obravnavi predloga priporočila vladi v povezavi z reševanjem romskih tematik so prejšnji teden vložili poslanci SDS-a, NSi-ja, 27 od 40 poslancev Gibanja Svobode, nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek in poslanec SD-ja Predrag Baković zaradi neustreznega in neučinkovitega upravljanja romskih tematik.

Bah Žibert: Na področju jugovzhodne Slovenije vre

Poslanka Anja Bah Žibert (SDS) je v uvodu pojasnila, da so izredno sejo sklicali zaradi skrb vzbujajočega stanja na jugovzhodnem delu naše države, in sicer zaradi neučinkovitega reševanja romske problematike. "Razmere so vse bolj zahtevne, zadnji dogodki pa alarmantni, ljudje so obupani, izgubljajo zaupanje v državo in ne razumejo, da jih oblast ne sliši na tem mestu. Na področju jugovzhodne Slovenije vre, vre, spoštovani župani sporočajo, naj bodo slišani iz leve in desne opcije, saj k njim na pomoč prihajajo levi in desni občani, zaradi problematičnih skupin Romov in posameznikov trpi celotna skupnost," je dejala.

Povedala je, da so s predlaganim priporočilom vladi podali konkretne rešitve oziroma prave smernice reševanja, a je glasovalni stroj tudi tokrat na podlagi preglasovanja predloge zavrnil.

"Glasovanje na odboru je pokazalo, da so poslanci Svobode in Levice konkretne predloge zavrnili. Svoboda in Levica sta proti temu, da vlada v treh mesecih pripravi sistemske rešitve in ukrepe, da se v treh mesecih vzpostavi oziroma zagotovi ustrezna varnost državljanov ter njihovega premoženja in uradnih oseb pri izvajanju postopkov v romskih naseljih. Pri tem naj se omogoči povečanje pooblastil policije v primerih skupinskega nasilja in okrepi prisotnost policije v okoljih, kjer se zazna več nasilnih incidentov in groženj. Proti ste, da se okrepi storitev centrov za socialno delo za pomoč družinam ter na centrih za socialno delo v občinah, kjer biva romska skupnost, zagotovi dodaten kader ter ustrezna strokovna podpora socialnim delavcem, tudi proti temu ste, proti vzpostavitvi oziroma zagotovitvi ustrezne varnosti uradnih oseb pri izvajanju postopkov v uradnih ustanovah," je še naštela Bah Žibert.

Poslanka Levice Tatjana Greif je v predstavitvi stališča poslanske skupine dejala, da je sklicatelj seje odgovornost za nasilje naprtil zgolj eni družbeni skupini, manjšini. "Romi tako postanejo grešni kozel za vse nasilje, prekrške, kazniva dejanja in kriminal," je dejala.

Ne gre sicer zanikati številnih odklonskih dejanj posameznikov, vendar meni, da je posploševanje nasilja in kriminalitete na vse Rome zloraba. "Točno v tem je bistvo rasizma – na podlagi nekaj nepridipravov ožigosati celotno skupnost," je dejala.

Poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta se je zavzela za poseg v zakon o financiranju občin. Ta določa več denarja za občine z romskimi naselji, pri čemer jim ni treba dokazovati namena porabe teh sredstev.

Meni, da je treba spremeniti višino sredstev za občine in način izračuna. "Nobene rešitve in izboljšav ne bo, če ne bomo vanje vključeni vsi, če se bomo pogovarjali v jeziku ločevanja na mi in oni," je pri tem poudarila.

Poslanec SDS-a Tomaž Lisec je dejal, da državne institucije pri reševanju romskih vprašanj "spijo in si zatiskajo oči, medtem ko župani občin opozarjajo na težave". SDS žalosti, da so, kot je dejal, policisti nemočni pri reševanju teh vprašanj tudi zaradi pomanjkanja kadra znotraj svojih vrst.

Poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič je dejala, da prebivalce jugovzhodne Slovenije, sicer različno politično opredeljene, zanima, kako pomagati otrokom, da se izvijejo iz spirale revščine in kriminala, med katerimi je največ Romov.

Spomnila je, da so v NSi-ju vložili sveženj zakonov, s katerimi so med drugim predlagali, da se staršem, ki ne pošiljajo otrok v osnovno šolo, del otroškega dodatka izplača v materialnih dobrinah.

Poslanec SD-ja Predrag Baković je ocenil, da so odnosi med večino in romsko skupnostjo na jugovzhodu države na najnižji točki, pa ne, ker gre za Rome, temveč zaradi padca zaupanja, ki je posledica zelo pogostih nezakonitih ravnanj Romov. Meni, da integracija Romov ni bila uspešna, o čemer lahko veliko povedo prebivalci, ki živijo v bližini romskih naselij. Tudi Romi oblasti ne zaupajo, saj menijo, da so odrinjeni na rob družbe. "Jasno je treba definirati pravice in obveznosti, predvsem pa posledice, ki sledijo, če se obveznosti ne izpolnjujejo," je poudaril.

Vlada odgovorila DZ-ju

Vlada je na četrtkovi dopisni seji že podala odgovore na vse navedene razloge za sklic izredne seje DZ-ja. Pri odgovorih je poudarila, da je pri obravnavi romske tematike pomembno smiselno ločevanje oziroma povezovanje ukrepov integracije in reševanja akutnih varnostnih razmer.

"Nujen je izogib posploševanja in ustvarjanja stereotipnega pogleda na celotno romsko skupnost, zato je treba ohranjati zavedanje, da varnostnih težav ne povzročajo Romi nasploh, pač pa posamezniki," so zapisali v sporočilu za javnost Urada za narodnosti in poudarili, da delo z romsko skupnostjo zahteva multidisciplinarni pristop, ki ga je treba nadgrajevati in podpreti vsak pozitiven prispevek k dvigu varnosti in povečanju strpnosti med različnimi pripadniki etničnih skupin v Sloveniji.

"Pri tem ni pomembno, ali gre za rešitev v obliki zakonodajnih sprememb ali uvajanju novih pristopov pri izvajanju nalog v okviru že obstoječih zakonodajnih predpisov," so dodali.

Potrdili tudi mandat poslancema

Poslanci so na seji še potrdili mandat poslancema Andreju Poglajenu in Francu Franciscu Estanislau Medicu, ki bosta v DZ-ju nasledila evropska poslanca Mateja Tonina in Branka Grimsa.

Dozdajšnji državni svetnik Andrej Poglajen, ki je v DZ-ju nasledil poslanca SDS-a Grimsa, je na državnozborskih volitvah leta 2022 na listi SDS-a nastopil v volilnem okraju Idrija. Prejel je 2270 oziroma 23,21 odstotka glasov.

Tudi Franc Francisco Estanislao Medic, ki je nasledil predsednika NSi-ja Tonina, je na parlamentarnih volitvah pred dvema letoma nastopil v volilnem okraju Idrija. Prejel je 848 oziroma 8,67 odstotka glasov.