DZ je podprl novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki določa, da bodo v prihodnje javni ne le podatki o slabih posojilih, prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ampak tudi o tistih enako slabih, ki so ostali na državnih bankah.

Novelo je podprlo 41 poslancev, proti jih je bilo 30. Predlagano novelo je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Rihardom Branisljem (DL).

Kot je v imenu predlagateljev v četrtek pojasnil Braniselj (DL), se je z obstoječo novelo sprostila javnost podatkov o slabih posojilih D in E, ki so bila prenesena na DUTB, pri tem pa ni bila izvedena naslednja faza, da bi postali hkrati javnosti dostopni podatki o teh istih posojilih D in E, ki so ostali na bankah.

"Bančna stroka zavrača takšno rešitev in ima legitimno pravico. Gre vendarle za poseg v bančno tajnost, vendar menimo, da tukaj bančna tajnost ne more biti absolutna, ker je cela vrsta drugih interesov javnosti, ki nad to bančno tajnostjo pretehta," je poudaril Braniselj in dodal, da so spremembe potrebne, saj sledijo načelu pravičnosti.

Poslanci Bratuškove niso bili naklonjeni razkritju
Podporo so v četrtek ob obravnavi novele v DZ-ju napovedali v poslanskih skupinah DL-ja, SLS-ja, NSi-ja in SDS-a, medtem ko so poslanci DeSUS-a napovedali glasovanje po svoji vesti. Poslanci PS-ja, SD-ja in Zavezništva Alenke Bratušek predlagani rešitvi niso bili naklonjeni - opozorili so, da so podatki o posojilih zaupni in da v tem primeru ni javnega interesa.

DZ podprl predlog SDS-a
DZ je v petek s 57 glasovi za in šestimi proti podprl predlog poslancev SDS, ki so predlagali spremembo zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, s katerim se do konca 2015 omogoča morebitno črpanje sredstev za infrastrukturni del elektrarn iz vodnega sklada. Tako se bo spodnjesavska veriga gradila nemoteno.

Zaveza vlade je, da z infrastrukturnim delom sledi energetskemu
Kot je v četrtek ob obravnavi sprememb zakona v DZ-ju v imenu predlagateljev pojasnil Andrej Vizjak (SDS), gradnja hidroelektrarn sestoji iz energetskega dela, kjer za financiranje skrbi koncesionar, torej družba Hidroelektrarne na spodnji Savi, in infrastrukturnega dela (akumulacijskega bazena), ki pa je v domeni vlade. Zaveza vlade je, da z infrastrukturnim delom sledi energetskemu.

Hidroelektrarne na Savi: zatika se pri infrastrukturnem delu
Spomnil je, da se je gradnja hidroelektrarne Brežice, pete od šestih v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, začela, zatika pa se pri infrastrukturnem delu. Ob tem je dodal, da je zdaj že jasno, da v skladu za podnebne spremembe, sistemskem viru, ki je predviden za financiranje infrastrukture, ni dovolj denarja.

Zato so predlagali, da se prehodno obdobje, ko je mogoče financiranje tudi iz vodnega sklada ali drugih proračunskih sredstev, podaljša za dve leti, torej do konca leta 2015.

"Temeljni namen predlaganega zakona je, da se gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi - zdaj so na vrsti Brežice, sledijo Mokrice - vrši neprekinjeno, skladno z zakonom, ki je sprejet," je še poudaril Vizjak. V večini poslanskih skupin so v četrtek predlagani rešitvi izrazili naklonjenost, so pa nekateri opozorili, da je treba poiskati celovito rešitev, saj je vodni sklad namenski vir.

Izvajanje fiskalnega pravila obtičalo
Iz vrst poslanske skupine SDS-a predlagani predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu je končal pot v DZ-ju. Predlog je namreč prejel premalo podpore za nadaljnjo obravnavo, saj mu je bilo naklonjeno 41 poslancev, proti jih je bilo 24, zeleno luč pa bi mu morali prižgati dve tretjini vseh poslancev, torej 60. Prisotnih je bilo sicer 73 poslancev.

Predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina SDS-a s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Kot je v četrtek ob obravnavi predloga zakona v DZ-ju v imenu predlagateljev pojasnil Andrej Šircelj, je rok za pripravo izvedbenega zakona potekel novembra lani.

Koalicija ni naredila domače naloge
Koalicija po njegovem mnenju ni naredila domače naloge, zaradi tega pa je danes Slovenija v neustavnem položaju, v veliko slabšem gospodarskem in finančnem položaju, krši tudi mednarodne zaveze, ki jih je sprejela. Spomnil je, da so predsedniki političnih strank pred nekaj meseci ustanovili delovno skupino za pripravo zakona, ki je svoje delo opravila, a predlog zakona ni šel naprej v vladno proceduro, zato so ga vložili poslanci SDS-a.

Izvedbeni zakon za sprejem v DZ-ju so poslanci SDS-a pripravili, da se zaščiti gospodarske, finančne in s tem tudi državne interese države Slovenije. "S tem se bo povečala neodvisnost države in s tem se bo seveda povečala tudi samostojnost države," je še poudaril Šircelj.

Poleg poslancev SDS so podporo predlogu v četrtek napovedali v poslanskih skupinah DL-ja, SLS-a in NSi-ja, medtem ko so mu jo odrekli v poslanskih skupinah PS-ja, SD-a, Zavezništva Alenke Bratušek in DeSUS-a. Nekateri poslanci so opozorili, da je prav, da izvedbeni zakon pripravi nova vlada.