Erjavec je na vprašanje poslanca Sama Bevka (SD) in predsednice odbora DZ-ja za zunanje zadeve Janje Klasinc (PS) dejal, da ima zelo pozitivne vtise po nastopu pred arbitražnim sodiščem pretekli petek, na katerem je slovenska stran argumentirala zgodovinsko pravico do dostopa do odprtega morja.

Slovenska argumentacija, ki so jo pripravili mednarodni odvetniki, je po ministrovih besedah izjemno pravno prepričljiva in "stoji", ker je podkrepljena s primeri drugih držav, kjer gre za podobno situacijo kot v sporu med Slovenijo in Hrvaško glede dostopa do odprtega morja. Ker je postopek pred arbitražnim sodiščem tajen, teh primerov ni mogel navesti.

Niso zahtevali več, da bi manj dobili
Poudaril je, da je bil med spremljanjem ustne obravnave zadovoljen, ker je bila v Sloveniji opravljena široka razprava o tem, kako pripraviti zagovor. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da niso prisluhnili strategiji "dajmo zahtevat več, da bomo nekaj manj dobili". "Na arbitražnem sodišču se s takšno argumentacijo predvsem smešiš in pokažeš veliko neznanja," je poudaril.

Poslancem je sicer razkril, da Slovenija v svojem memorandumu zahteva celoten Piranski zaliv. "Tukaj smo šli na maksimalistični zahtevek, kaj bo, bomo pa videli," je dejal Erjavec.

Pri Hrvatih vidi zaskrbljenost
Opazil je, da je bilo na hrvaški strani med predstavitvijo slovenskih argumentov čutiti zaskrbljenost. "Niso računali, da so bile zadeve tako strokovno pripravljene in tako močno argumentirane," je menil. Verjetno tudi za to v hrvaških medijih ni bilo nobenih pravih odzivov, je ugibal Erjavec.

Njegov nagovor pred arbitražnim sodiščem se je osredotočil predvsem na pomen stika z odprtim morjem, ki je vitalnega interesa za Slovenijo. Da bi to posebej poudaril, je nastopil v tem delu obravnave, kar so sprejeli tudi arbitri, ki so se "počutili počaščeni, da je prišel minister in da daje dodatno argumentacijo glede tega vprašanja".

Kot je dejal, je v zagovoru večkrat poudaril, da arbitražni sporazum določa, da mora sodišče določiti stik Slovenije z odprtim morjem v skladu z načeli mednarodnega prava, pravičnosti in dobrososedskih odnosov. "Če ta naloga ne bo opravljena, se bo lahko štelo, da arbitražno sodišče ni v celoti opravilo naloge, ki mu je bila zaupana z arbitražnim sporazumom," je opozoril.

Razmejitev na kopnem
Poudaril je še, da nikakor niso zanemarili kopenskega dela meje. V javnosti se je namreč ustvaril vtis, da se vse vrti okoli stika z odprtim morjem, kopenska meja pa se zanemarja. Kot je dejal Erjavec, so dali poudarek zlasti trem delom: Prekmurju, osrednjemu delu in meji v Istri.

Klasinčeva je Erjavca povprašala tudi o incidentu na prijateljski nogometni tekmi med Slovenijo in Argentino v Buenos Airesu, na kateri je skupina navijačev razobesila domobransko zastavo. Erjavec je dejal, da se kot zunanji minister ni posebej odzval, saj se mu zdi, da bi s preveliko pozornostjo zgolj spodbujali takšne dogodke. Poudaril je, da zastave ni razobesila ne ena ne druga država, temveč posamezniki. So pa veleposlanika v Buenos Airesu zadolžili, da v povezavi s tem incidentom komunicira z javnostjo.

Lavrov prihaja v Slovenijo
Erjavec je še spomnil, da bo v Slovenijo 8. julija prišel ruski zunanji minister Sergej Lavrov, in sicer na odprtje razstave v Mariboru, posvečene vsem ruskim vojakom, ki so padli na slovenskem ozemlju. Kot je poudaril, gre za pietetni dogodek pod okriljem predsednika države, zato je prosil, da se ga tako tudi razume. Razstava se je namreč pripravljala dolgo, še preden je izbruhnila kriza v Ukrajini. Na slovesnost ob Ruski kapelici na Vršiču konec julija pa bo iz Rusije prišel minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov.