"To kaže na to, da v tem trenutku DZ še ni zrel za spremembo. Bojim se, glede na to, da je tako rekoč nekaj več kot eno leto do konca rednega mandata, da ne bo več te priložnosti, da bi lahko razpravljali o tem, ali aktualna vlada vodi pravo politiko. Poslanke in poslanci so se pač odločili, sam to odločitev sprejemam, škoda, da ni bilo 46 glasov, ker mislim, da bi lahko prišel nov veter z drugačno politiko od aktualne vlade," je dejal v pogovoru z Gregorjem Drnovškom za Odmeve.

Sorodna novica Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev

Znova je zagotovil, da se v politiko ni vrnil zaradi mandatarstva, ampak da konsolidira stranko DeSUS in jo pripravi na prihajajoče parlamentarne volitve: "Upam, da ti manjkajoči glasovi niso od poslanske skupine DeSUS-a, in verjamem, da niso, da so me podprli."

Kot je dejal, bodo delali najprej kot opozicija, podprli bodo rešitve, ki bodo dobre za upokojence. V Janševi vladi sicer na stolčku kmetijskega ministra trenutno še vedno sedi Jože Podgoršek: "Sklep sveta stranke je jasen – mi smo v opoziciji, in če smo v opoziciji, ne moremo imeti ministra v vladi. To je moje sporočilo, da se bo moral gospod Podgoršek pač odločiti, ali bo še naprej član stranke DeSUS in bo spoštoval sklepe sveta stranke, ki je najvišji organ. Če bo pa ostal minister, pa ne more ostati minister kot član stranke DeSUS, saj je sklep sveta povsem jasen," pravi Erjavec.

Kot dodaja, poslanci za zdaj nimajo mandata, da bi se lahko ločeno pogovarjali o posebnem dogovoru s predsednikom vlade: "In menim, da do te situacije tudi ne more priti. Če je stranka odločila, da smo v opoziciji, potem smo v opoziciji in v opoziciji verjetno zelo težko sprejemaš neke posebne sporazume."

Erjavec sicer meni, da bo zdaj vlada zaostrila svojo politiko in še bolj brezkompromisna, ko gre za spreminjanje države, kar ga skrbi. "Je pa res, da se bo ves čas nihalo, kakšno podporo ima ta vlada. Navsezadnje je treba vedeti, da je bilo šest neveljavnih glasovnic, če bi bile te veljavne, bi danes lahko sestavili neko novo, drugačno vlado," je sklenil.

Janša vabi k sodelovanju, SDS-ovi poslanci glasovnic niso prevzeli

Odločitev za Erjavčevo kandidaturo za predsednika vlade so sprejeli v strankah v okviru Koalicije ustavnega loka (KUL). Premier Janez Janša je konec seje in glasovanja pospremil z zapisom na Twitterju. Zapisal je, da je za vladno ekipo še en naporen dan priprav na dve redni tedenski seji vlade. Medtem so se v DZ-ju prešteli, KUL pa je dobil "pičlih 40 glasov". Po Janševem mnenju so v DZ-ju ugotovili, da za KUL niso niti vsi iz SD-ja, Levice, LMŠ-ja in SAB-a.

Janša je nato dodal še, da vabi vse poslanske skupine k sodelovanju pri premagovanju epidemije. "Ne gradimo na zamerah, dovolj je prostora za vse," je zapisal.

Poslanci so sicer prevzeli 53 glasovnic, vse so bile vrnjene. Šest glasovnic je bilo neveljavnih, sedem poslancev pa je glasovalo proti nezaupnici.

Vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec je za Odmeve dejal, da je bil za njihovo stranko izid glasovanja o nezaupnici pričakovan, potrdil pa, da poslanci SDS-a glasovnic niso prevzeli. "Mi smo se odločili, da ni potrebe, da prevzemamo glasovnice, kajti glas proti in glas vzdržan je enako. Tudi neprevzeta glasovnica pomeni glas proti in s tem ni nič narobe, taka praksa je bila v DZ-ju tudi pri drugih glasovanjih, tako da smo s tem tudi jasno pokazali naše stališče oziroma naš glas, ki je bil seveda proti izvolitvi."

Meni, da je bilo današnje glasovanje za koalicijo KUL šola: "Upam, da bodo v nadaljevanju mandata bolj konstruktivni, kajti čakajo nas res izzivi in treba je iz te krize iziti v najboljši mogoči kondiciji."

Glede morebitne rekonstrukcije vlade, o kateri je bilo danes slišati namige, sam zanjo ne vidi neke posebne potrebe. "To je stvar presoje posameznih resorjev, mogoče je treba kakšen resor samo zamenjati, to prepuščamo pač vladi, da se odloči," je sklenil.

Na Twitterju sta se odzvala tudi predsednika drugih dveh koalicijskih strank. Prvak SMC-ja Zdravko Počivalšek je dejal, da gre za pričakovan izid in konec večmesečnega izgubljanja energije. "Zdaj bi lahko vsaj poskusili združiti sile za resne izzive pred nami. Premagajmo zamere in postavimo temelje za drugačno politiko. Gremo naprej," je pozval.

Prvak NSi-ja Matej Tonin pa je dejal, da je "agonija brezupnice končno končana". "Vesel sem, da smo se prešteli. Po štetju je jasno, da je vlada trdna. Naše delo je usmerjeno v zajezitev širjenja epidemije, k zagotovitvi vsem dostopnega javnega zdravstva in h krepitvi gospodarstva," je navedel.

"Če bi imela vlada trdno večino, bi bilo vsaj 46 glasov proti, ne sedem"

V strankah KUL-a neuspeh konstruktivne nezaupnice obžalujejo. Napovedali so nadaljnje sodelovanje v opoziciji, med drugim ob razpravah o vloženih interpelacijah.

Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je po glasovanju dejal, da težava ni bila v ponujenem mandatarju, saj bi bil izid isti ne glede na mandatarja, če poslanci večinsko ne vidijo, "da gre država v napačno smer". Ob tem je še dejal, da če predsednik DeSUS-a nima podpore svojih lastnih strankarskih poslancev, jih prav tako ne bi imel kdo drug, ki ne bi bil član stranke DeSUS. Je pa ob tem izrazil svoje nestrinjanje s "taktiko čakanja na prestopnike z druge strani".

Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je zagotovil, da so vsi poslanci SD-ja glasovali za nezaupnico. Dodal je, da je pričakoval več glasov, a da je zdaj naloga tako koalicijske kot tudi opozicijske politike, da rešujeta težave, ki pestijo državljane.

Tudi predsednica SAB-a Alenka Bratušek je zagotovila, da so vsi njeni poslanci glasovali za nezaupnico. Po njenih besedah je danes Slovenija dobila možnost, "da stopi nazaj na pravo pot, pot spoštovanja ustave, pravne države, človekovih pravic, predvsem pa spoštovanja", a poslanci te možnosti večinoma niso izkoristili. Če bi imela vlada trdno večino, bi bilo vsaj 46 glasov proti, tako pa jih je bilo proti le sedem, kar je po mnenju Bratuškove pomenljivo.

"V opoziciji smo nezaupnico vložili v dobri veri, da bodo poslanci v zavetju anonimnosti vendarle sledili občemu, in ne lastnim ozkim interesom, in naredili nekaj dobrega za državo s tem, da odrečejo podporo vladi Janeza Janše," je povedal koordinator Levice Luka Mesec.

Tudi on je napovedal, da bodo v opoziciji v prihodnjih mesecih uporabili vsa dopustna sredstva, da preprečijo "ugrabljanje države, sesuvanje pravne države in podrejanje medijev".