"Stranka PS ni imenovala v nabor nobenega kandidata za senat KPK-ja, niti ni bila seznanjena, da naj bi kateri član PS-ja za to funkcijo kandidiral. Poleg tega ne ustava ne zakon ob kandidiranju za funkcijo v senat KPK članstva v politični stranki ne prepovedujeta," pa vztrajajo v Pozitivni Sloveniji.

Prepričani so, da je bil predsednik države Borut Pahor seznanjen z "vsemi relevantnimi dejstvi in je to vzel pri svoji odločitvi na znanje", s tem pa po njihovem mnenju za izbor tudi prevzel odgovornost.

"Če je torej ob vedenju vseh znanih dejstev predsednik države ocenil, da je gospod Štefanec primeren kandidat, je treba njegovi izbiri zaupati in gospodu Štefancu dati priložnost, da dokaže svojo neodvisnost in strokovnost v vlogi predsednika KPK-ja," so prepričani.

Erjavec: Odstop bi razbremenil KPK
Da je zamolčal članstvo v stranki, pa je po Erjavčevem mnenju škandal, saj ga v nasprotnem primeru po njegovem prepričanju predsednik republike Borut Pahor ne bi imenoval za predsednika KPK-ja. Zato je to nekorektno tudi do predsednika republike, je dodal prvak DeSUS-a.

"Povsem neprimerno je, da v času, ko je glede transparentnosti v Sloveniji velik dvom in ko se bojujemo proti korupciji, protikorupcijsko komisijo vodi nekdo, ki je član stranke. Ko zazna, da bi to lahko bila težava, pa izstopi," je pred kolegijem pri predsednici vlade Alenki Bratušek dejal Erjavec.

Če Štefanec ne bo odstopil, je namreč po njegovem mnenju s protikorupcijsko komisijo konec, saj nihče več ne bo verjel, da je verodostojna, da dela strokovno in politično nepristransko.

"Vemo pa, da ima komisija še obilico dela, tudi z nekaterimi prvaki strank. Če je bil član tiste stranke, si ne predstavljam, kako bodo javnost in mediji zaupali takšni komisiji," je oster Erjavec. Zato bi bilo po njegovem mnenju najlaže, da bi predsednik KPK-ja odstopil, "s tem razbremenil institucijo ter ji omogočil, da lahko korektno nadaljuje svoje delo".

Ne nazadnje ga moti tudi to, da je Štefanec povsem neznana oseba v odvetniških krogih, v katerih je deloval. "Ne vem, kako je sploh lahko prišlo do takšnega izbora," se sprašuje prvak DeSUS-a, ki še meni, da bo izbirna komisija za člane senata KPK-ja zelo težko razložila izbiro, ker "je zadeva precej jasna".

Lukšič nezadovoljen s Pahorjem
Nekoliko manj ostri so v SD-ju in DL-ju. Predsednik SD-ja Igor Lukšič meni, da članstvo stranke ne more biti vnaprej težava. A je po njegovih besedah pomembno, kaj bo Komisija za preprečevanje korupcije počela. "Ni dobro, da je bilo takoj ob imenovanju izraženo nezadovoljstvo predsednika, da ni najbolj zadovoljen z izbiro in postopkom izbire, saj to daje komisiji slabo popotnico," opozarja Lukšič.

Namesto tega, da bi nadaljevali z očiščenjem politike, se nam je proces po njegovem mnenju ustavil, vsi pa so začeli biti "skeptični do tega, ali ta ali katera druga komisija sploh lahko še kar koli naredi". Lukšič meni, da bi komisiji morali dati močno podporo, da lahko začne delati. Če se bo skepticizem nadaljeval, pa je treba po njegovem mnenju premisliti, ali KPK potrebujemo ali ne, "ali bomo raje pustili, da vsi, ki so pod sumom korupcije, delajo naprej".

O tem, ali lahko pod takimi dvomi Štefanec sploh lahko vodi KPK ali pa bi moral odstopiti, se bo moral po Lukšičevem mnenju sam odločiti. Če se bo to izkazalo kot velika ovira za njegovo kredibilnost, bo moral verjetno premisliti tudi o odstopu, ugotavlja.

DL: Nesrečna popotnica
Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj meni, da gre za nesrečno popotnico novega vodstva KPK-ja. Ta bo morala po mnenju DL-ja vložiti veliko truda, da bo pridobila oz. ohranila zaupanje javnosti, od nje pa vsi veliko pričakujejo.

V DL-ju menijo, da bi moral Štefanec razmisliti, ali je ohranil kredibilnost, da bo zmogel vodenje KPK-ja ali ne. Glede morebitnega odstopa pa Braniselj ne želi špekulirati.

Spremeniti postopke
Bo pa po njegovih besedah morda res treba razmisliti o spremembi postopkov imenovanja vodstva KPK-ja, morebiti s kvalificirano večino v DZ-ju. Predvsem pa ugotavlja, da je glede nadaljevanja dela z izbranim senatom zdaj v zagati predsednik republike.

NSi in SLS pozivata k odstopu

Tudi opozicijska Nova Slovenija poziva Štefaneca k odstopu: krščanski demokrati menijo, da Boris Štefanec ni tisti, ki bi smel voditi KPK, in ga pozivajo k odstopu s tega mesta. "Krščanski demokrati menimo, da je imenovanje človeka, ki je član določene politične stranke, na mesto predsednika KPK-ja vsaj neokusno, če že ne neodgovorno. Sprašujemo se namreč, kako bo lahko Boris Štefanec opravljal svoje delo brez očitkov o politični pristranosti njegovih odločitev in dejanj? Kako bo v širši in strokovni javnosti pridobil zaupanje, da delo KPK vodi in usmerja korektno ter v skladu z najvišjimi etičnimi in moralnimi standardi?" so zapisali v sporočilu za javnost.

Pozivom k odstopu se pridružujejo tudi v SLS-u. "Položaj predsednika KPK-ja in tudi njegovih dveh namestnikov zahteva visoko kredibilne in strokovne posameznike z veliko osebno integriteto. Oseba, ki tik ob imenovanju na ta položaj izstopi iz politične stranke, ki je nenazadnje največja vladna stranka (PS) in vodi oblast v državi, hkrati pa ima v svojih vrstah tudi takšno breme, kot je poročilo KPK zoper njihovega, ta trenutek še vedno zamrznjenega predsednika Zorana Jankovića, nima nikakršnih predispozicij osebne integritete za ta položaj," meni predsednik stranke Franc Bogovič.

Tudi SDS kritizira Štefaneca
Tudi SDS je kritičen do Štefaneca. "Za predsednika KPK-ja je bil očitno imenovan kandidat, ki je ustrezal političnim kriterijem. Izbor senata KPK je potekal skrivnostno stran od oči javnosti, brez objav o podatkih oseb, ki so izpolnjevali pogoje," je na Twitterju zapisal SDS.

"KPK je pod vodstvom Klemenčiča posvetil ogromno dela pripadnikom SDS-a, ni pa raziskal problemov korupcije v bančnem sistemu. Nova sestava KPK pomeni, da bo to ostal organ za sankcioniranje političnih nasprotnikov, ki bo navodila za delo dobival iz ozadja. Očitno gre v primeru izbora senata KPK-ja za to, da se bodo nadaljevali postopki in metode predhodnih senatov KPK-ja," so kritični v SDS-u.