Stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, povezane v t. i. Koalicijo ustavnega loka, so enotno predlagale, da bi se poslancem, ki so bolni, okuženi s koronavirusom ali pa v samoosamitvi, tajno glasovanje omogočilo tako, da bi jim glasovnice na dom dostavila posebna mobilna enota oziroma volilna komisija. Ker soglasja za to ni, napovedujejo, da bodo predlog same predložile na komisijo DZ-ja za poslovnik.
Zorčič: To niso rešitve, ki se sprejemajo čez noč
Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je že v torek dejal, da takih rešitev ne morejo sprejeti čez noč. Tudi v današnji izjavi po posvetu je pojasnil, da se glede posameznih rešitev poslanske skupine ne strinjajo in bo soglasje razmeroma težko doseči. Možnosti tajnega glasovanja zunaj DZ-ja sam ni naklonjen, saj je bilo že pri sprejemanju sprememb, s katerimi so zagotovili sodelovanje na daljavo na javnih sejah, veliko pomislekov.
Po njegovem mnenju je vprašanje mobilne skupine, ki bi dostavila glasovnico poslancu zunaj DZ-ja, prvovrstno etično vprašanje.
Izpostavlja dilemo, do katerih poslancev naj gre ta komisija: le tistih v karanteni ali tudi tistih, ki imajo zaradi covida-19 hujše simptome, ali pa tudi do poslancev, ki so drugače huje bolni. "Ambicija, da glasujejo nekateri poslanci, ki zaradi osebnih razlogov ne morejo priti v DZ, je večja pri samih strankah kot pri poslancih, ki se spopadajo z zdravstvenimi težavami," ugotavlja Zorčič.
Na posvetu so se seznanili tudi z mnenjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki po Zorčičevih navedbah opozarja, da bi morala biti taka mobilna enota v skafandrih.
Zakonodajno-pravna služba DZ-ja pa je izpostavila predvsem vprašanje, kako poslancu, ki glasuje zunaj DZ-ja, zagotoviti potrebno svobodo.
Golubović: DZ naj bolnemu poslancu omogoči glasovanje, če to želi
Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović je kot bistveno poudaril, da se pogovarjajo in poskušajo najti rešitve.
Razočaran je, da predsednik DZ-ja ni prevzel vodilne vloge pri iskanju rešitve. So pa po njegovih navedbah v vodstvu DZ-ja in delu koalicije predstavili veliko razlogov in izgovorov, zakaj se tajnega glasovanja zunaj DZ-ja ne da izvesti.
Za LMŠ je namreč bistveno vprašanje, ali ima poslanec, ki je okužen s koronavirusom ali pa je v samoosamitvi, pravico tajno glasovati zunaj sedeža DZ-ja. V LMŠ-ju menijo, da mu mora DZ to omogočiti, če si poslanec to želi. Je pa Golubović obenem spomnil, da jih v DZ-ju poleg konstruktivne nezaupnice, zaradi katere so sprožili vprašanje tajnega glasovanja zunaj DZ-ja, čakajo še druga tajna glasovanja, denimo o ustavnih sodnikih.
Zorčič je očitke opozicije označil za politikantske in dejal, da vodstvo DZ-ja pri tem nima posebne teže. Vsak poslanec namreč lahko predlaga spremembe poslovnika. Bodo pa pridobili tudi pregled ureditve tega vprašanja v drugih državah.
Vatovec: Sprememba poslovnika mogoča hitro in preprosto
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je v pisni izjavi zapisal le, da bi bila sprememba poslovnika, ki bi omogočila poslancem v karanteni ali samoizolaciji, da se udeležijo tajnega glasovanja, s politično voljo mogoča hitro in preprosto. "Očitno je te politične volje od torka do danes zmanjkalo," je ugotavljal.
Razočaranje v SAB-u, SD-ju
Tudi vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper in poslanka SD-ja Bojana Muršič sta razočarani nad posvetom. Napovedujeta, da bodo pri predlogu, da vsem poslancem omogočijo tajno glasovanje, vztrajali. Po besedah Muršičeve ga bodo verjetno predložili na začetku prihodnjega tedna.
Muršičeva je ugotavljala, da so strokovne službe navedle kar nekaj pomislekov glede glasovanja zunaj sedeža DZ-ja, a verjame, da tega ne bo veliko in bi bilo mogoče upoštevati vse zaščitne ukrepe. Upa, da se bo pri tej rešitvi koalicija premislila. "Danes se je opozicija znašla v taki situaciji, jutri je lahko taka situacija tudi v njihovih vrstah," je dodala.
Po besedah Kociprove se je v razpravi izkazalo, da sprememba niti v vsebinskem smislu, brez podrobnosti, nima dvotretjinske podpore. Izpostavila je še mnenje NIJZ-ja, ki poleg tega, da bi bili člani volilne komisije oblečeni v skafandre, opozarja, da bi morali zatem za 10 dni v samoosamitev. Kociprova se sprašuje, ali so to poskusi, da se onemogoči tajno glasovanju zunaj DZ-ja.
NSi opozarja na etični vidik
V poslanski skupini NSi-ja ne podpirajo izvedbe terenskega tajnega glasovanja, pač pa da se v sodelovanju in po posvetu z epidemiološko stroko tako glasovanje izvede v DZ-ju. S spremembo poslovnika bi določili način tajnega glasovanja izključno v času epidemije za poslance, ki so okuženi ali v samoosamitvi.
So pa na posvetu opozorili zlasti na etični vidik glasovanja bolnih poslancev in predlagali, da se na temo tajnega glasovanja za bolne ali okužene poslance naredi primerjalni pregled po državah EU-ja.
Erjavec vztraja pri svojih načrtih
Prvak DeSUS-a Karl Erjavec ne odstopa od načrtov vnovične vložitve konstruktivne nezaupnice. Kot je dejal v izjavi pred parlamentom, bo predlog znova vložil takoj, ko bodo lahko vsi poslanci, ki ga podpirajo, o njem tudi odločali. Pri tem upa, da bo DZ sposoben najti rešitve, ki bi omogočile tajno glasovanje vsem, tudi če so na bolniškem dopustu ali na zdravljenju, saj DZ "ne more ostati s pravili iz prejšnjega stoletja".
Ob tem pa je po njegovem mnenju prav, da "opozicija izvaja normalen pritisk, zlasti tam, kjer se zasledijo določene nepravilnosti". Glede ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, zoper katerega opozicija pripravlja interpelacijo, je kot problematično označil financiranje Zavoda Iskreni.
Kaj bi počela koalicija KUL?
Predstavniki KUL-a so sicer predstavili načrt ukrepov v spopadu s covidom-19, saj je po njihovem prepričanju "več kot očitno, da vladni ukrepi ne delujejo v želeni smeri". Glede na to, da je premier Janez Janša napovedal sprostitev nekaterih ukrepov, je po Erjavčevih besedah očitno tudi on spoznal, "da ta pot zapiranja ne vodi nikamor".
Po njegovem prepričanju virusa ni mogoče izkoreniniti, ampak se je treba naučiti živeti z njim in izvajati ukrepe, ki povzročajo najmanjše družbene in ekonomske stroške ter najmanjše negativne posledice na javno zdravje.
Strokovnjakinja za epidemiologijo Alenka Kraigher je ob tem izpostavila, da morajo biti ukrepi znanstveno utemeljeni in uveljavljeni po načelu sorazmernosti, enakosti ter upoštevanju človekovega dostojanstva in pravic. Odgovorno in postopno je treba odpreti javno življenje, prebivalce pa motivirati, da bodo pripravljeni sodelovati, je poudarila. Pri tem je poudarila, da mora biti komunikacija s prebivalci sočutna in razumljiva, da se bo vrnilo zaupanje državljanov.
Kot je predstavil vodja strokovne skupine KUL-a Jože P. Damijan, njihova strategija predvideva varno izvajanje gospodarskih in drugih dejavnosti, načrt pa prinaša tudi varovalko. V primeru lokalnih izbruhov, denimo v neki šoli ali podjetju, bi zaprli posamezne oddelke šole ali podjetja. "Ne moremo si več privoščiti, da imamo zaprto celotno državo, ker so ti ukrepi postali kontraproduktivni," je pojasnil.
V primeru okužb v podjetjih predlagajo enotno bolniško nadomestilo za okužene, ki ga za prvih 14 dni v vrednosti 100 odstotkov krije zdravstvena zavarovalnica, prav tako tudi kritje fiksnih stroškov za dejavnosti, ki ostajajo zaprte. Delodajalci pa morajo zagotoviti dobro zaščito zaposlenih, med drugim bi morali na delovnih mestih zagotoviti maske z boljšo zaščito, kot jo dajejo kirurške, je pojasnil Damijan.
Po njegovih navedbah se zavzemajo tudi za splošne ukrepe preprečevanja širjenja okužbe, kot sta uporaba zaščitnih sredstev in izvajanje hitrih antigenskih testov, obenem priporočajo uporabo drugih preventivnih ukrepov, denimo redno uživanje vitaminov za povečanje odpornosti imunskega sistema.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje