Zunanji minister je v odgovoru na poslansko vprašanje podpredsednice odbora Julijane Bizjak Mlakar (DeSUS), ki ga je povprašala predvsem o napovedih, kako se bo razvijala severnokorejska kriza, še dejal, da mednarodni strokovnjaki menijo, da bi lahko bile, če bi prišlo do vojaškega posega, posledice hude in bi Severna Koreja lahko povzročila za 30 milijonov žrtev, tako mrtvih kot ranjenih.

Kot je dodal zunanji minister, bi bila lahko Evropska unija primeren sogovornik pri reševanju severnokorejske krize, ključno vlogo pa lahko odigra Kitajska. Kot pozitivno je Erjavec poudaril to, da je Kitajska v ponedeljek v Varnostnem svetu Združenih narodov podprla najnovejše sankcije proti Severni Koreji. Povedal je še, da so zunanji ministri EU-ja na neuradnem zasedanju v estonski prestolnici opozorili, da sankcije proti Severni Koreji ne smejo dodatno prizadeti prebivalstva, ki že tako živi v slabih razmerah, ter da je Severni Koreji treba onemogočiti dostop do ustrezne tehnologije in materialov za jedrsko orožje.

Horvata skrbijo vlomi v veleposlaništva
Predsednika OZP-ja Jožefa Horvata (NSi) so zanimale okoliščine nedavnega vloma v slovensko veleposlaništvo v Bruslju in je nanj naslovil prošnjo o pisnem poročilu o varovanju objektov slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) in rezidenc ter vlomih in poskusih vlomov v DKP od leta 2014 do danes. "Člani OZP-ja moramo biti natančno seznanjeni s tem, kako so varovani objekti DKP-ja, tudi v luči prihajajočih proračunskih razprav," je utemeljil Horvat.

Erjavec je pojasnil, da je bil vlom v Bruslju izveden skrajno profesionalno, in dodal, da so vlomilci iz sosednje, prazne stavbe naredili luknjo skozi meter debel zid in vnaprej vedeli, kje so vse kamere in senzorji. Dodal je, da je šlo za visoko organizirano, profesionalno skupino, ki pa ni ničesar odnesla.

"Cilj je bil, da bi prišli do strežnika, a vlomilcem ni uspelo priti do teh prostorov. Cilj je bil priti v naš informacijski sistem. Belgijska policija izvaja postopke v zvezi s tem, več podatkov pa slovenska stran nima," je še dejal. Dodal je, da bodo v prihodnjem letu dodatna proračunska sredstva namenjena za varovanje DKP-ja, v ospredju pa so mesta, kjer so teroristične grožnje najverjetnejše, kot so Bruselj, Pariz in London.

Zakaj Slovenija ni podprla pogodbe o prepovedi jedrskega orožja?
Podpredsednika OZP-ja Branislava Rajića (SMC) je zanimalo, zakaj se Slovenija pred dvema mesecema v ZN-u ni udeležila glasovanja o mednarodni pogodbi o prepovedi jedrskega orožja. Erjavec je pojasnil, da Slovenija ni podprla te pogodbe, ker je njeno stališče, da že imamo dve pogodbi in je treba doseči izvedbo teh dveh ključnih pogodb. Gre za pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov in pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. "Še tretji dokument ne bo prispeval k temu, da bi res dosegli prepoved jedrskih poskusov. Angažma je treba dati na ti dve že obstoječi pogodbi," je pojasnil Erjavec.

Na seji OZP-ja so spet govorili tudi o slovenskem priznanju Palestine. Zunanji minister je ponovil, da Slovenija podpira rešitev dveh držav, vlada pa je odločila - kar je tudi dogovor znotraj EU-ja -, da se gre v priznanje Palestine, če to naredita dve ali več držav. "Če bi Slovenija kot edina v tem trenutku priznala Palestino, bi to imelo v moralnem smislu veliko težo, konkretno pa se ne bi nič spremenilo," je v odgovoru na vprašanje poslanca Kamala Izidorja Shakerja (SMC) dejal Erjavec. Kot je še pojasnil, so v bližnjevzhodnem mirovnem procesu ključne tako ZDA kot Rusija, EU pa lahko pritiska, da se proces razvija. "Smo ujetniki različnih interesov", je priznal.