Na novinarski konferenci po koncu sestanka socialnih partnerjev Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki so se sešli po skoraj letu dni premora, je minister za delo Luka Mesec v uvodu dejal, da so sestanek začeli "s slavnostnim podpisom deklaracije in spremembe pravil, h katerim smo se zavezali vsi trije socialni partnerji, vlada, sindikati in delodajalske organizacije".

"Prva stvar, ki bi jo želel pozdraviti, je, da smo jo podpisali vsi, vse organizacije brez izjeme smo podpisane in zavezane k temu, da se socialni dialog povrne in da se bomo dogovorjenih pravil držali," je povedal minister Mesec in nadaljeval, da so za omizjem obravnavali težke teme, saj so se dotaknili zdravstvene reforme, nadaljevali s spremembami na področju davkov, potem pa prešli na evidence dela in pa na pravilnik o premeščanju bremen.

Ustanovili so strokovna odbora, ki bosta spremljala dogajanje na področju zdravstva in drugi na področju davkov in financ. Na področju evidenc dela so, tako Mesec, imeli na mizi v razpravi dva predloga za spremembo zakona, prvi je bil z naše strani, od ministrstva za delo, drugi od delodajalskih organizacij. "Ugotovili smo, da se v določenih točkah strinjamo, v določenih se ne, strinjamo se o tem, da se je treba pogovoriti o smiselnosti beleženja odmora za malico, ne strinjamo pa se v tem, da bi lahko evidentiranje delovnega časa veljalo samo za kršilce, zato smo tudi tukaj ustanovili skupino, ki se bo na podlagi strokovnih gradiv, ki jih bomo pripravile vse tri strani, pogovorila o tem, kakšne spremembe zakona o evidencah delovnega časa bi bile smiselne, da bi ustrezale vsem," je pojasnil minister Mesec in dodal, da je nujno zaščititi pravico delavcev do počitka in osemurnega delovnika, ki da je pogosto kršena, še posebej v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu in itd., je naštel.

"Soglasno smo sprejeli rešitev, da sam kot minister za delo dam inšpektoratu za delo napotitev, da naj do novega leta deluje napotilno, se pravi, naj preverja stanje na terenu, ampak naj deluje predvsem preventivno in nekaznovalno, do konca letošnjega leta pa tudi izda poročilo o stanju na terenu, na podlagi katerega bomo opravili nadaljnje razprave v Ekonomsko-socialnem svetu," je glede nadzora delovnega časa nadaljeval Mesec, ki je ocenil, da je bila razprava konstruktivna in da zagotovo nihče ne more biti v popolnosti zadovoljen, saj se mora vsak čemu odreči, če naj se najdejo kompromisne rešitve.

"Ne dvomim, da ima socialni dialog, ki je letos praznoval 30. obletnico obstoja, v Sloveniji še lepo in dolgo prihodnost," je Mesec sklenil nagovor.

Jakob Počivavšek: V prihodnosti potrebujemo čim več podatkov in analiz

Predsednik konfederacije sindikatov Slovenije Jakob Počivavšek je izrazil zadovoljstvo, da je Ekonomsko-socialni svet (ESS) začel svoje delovanje. Prepričan je, da sta obe strani – tako sindikalna kot delodajalska – v vmesnem času nedelovanja čutili deficit zaradi tega, ker ESS-ja ni bilo. "Ni bilo mogoče na enak način obravnavati predlogov zakonodaje, prispevati svojih stališč in usklajevati končnih rešitev. Upam, da smo danes tlakovali pot za to, da bomo lahko morda celo bolje kot do zdaj sodelovali," je povedal in dodal, da so že podpisali deklaracijo in spremembo pravil, s katero so se na eni strani zavezali spoštovanju pravil o delovanju ESS-ja, na drugi strani pa so predvideli mehanizem, ki bi preprečil to, da bi v primeru nestrinjanja glede spoštovanja pravil ena ali druga stran zapustila ESS.

Povedal je še, da je bila razprava vsebinsko precej bogata in da je bilo soočenih kar nekaj argumentov in različnih stališč. Po njegovem mnenju se je pokazalo, da bo v prihodnosti treba upoštevati, da potrebujejo čim več podatkov in analiz. "Zato da ne govorimo na pamet in posplošeno," je razložil svojo ugotovitev. Ocenil je, da je bila najbolj konstruktivna razprava pri spremembah na področju zdravstva in pri spremembah na področju davčne zakonodaje. Te so sicer tiste, ki so šele v pripravi, je pojasnil.

Bistveno zahtevnejša je po njegovem mnenju razprava pri zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter pri pravilniku o ročnem premeščanju bremen. "Gre za neko ureditev, ki smo jo socialni partnerji že uskladili v preteklosti in je že sprejeta. Bil je tudi dosežen konsenz in je seveda tukaj zdaj bistveno dosegati neke spremembe," je pojasnil. Prepričan je, da bodo v ustanovljenih delovnih skupinah še naprej soočali svoja mnenja, ESS pa bo obravnaval rezultate teh skupin.

Prevolnik Rupel: Strinjali smo se, da so usmeritve dobre

Socialni partnerji so se danes že dotaknili vsebinskih vprašanj. Na področju zdravstva so obravnavali izhodišča za pripravo zakona o kakovosti, zakona o pravici do pozabe in novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, so se strinjali, da so usmeritve glede treh zakonov dobre.

Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je povedala, da podpirajo ločitev javnega in zasebnega zdravstva, ki je predvidena v izhodiščih za novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. To je pomembno, saj v slovenskem zdravstvenem sistemu javni izvajalci zasledujejo neprofitnost, medtem ko zasebniki po definiciji vedno zasledujejo ustvarjanje dobička, je poudarila.

Mitja Gorenšček z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pa je ocenil, da izhodišča treh zakonskih predlogov predvsem obravnavajo interno organizacijo in regulacijo zdravstva. V GZS-ju medtem pričakujejo predvsem zakone, ki bodo zagotavljali dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev, krajšanje čakalnih vrst in boleznin ter bodo finančno vzdržni. Na ta vprašanja danes še niso dobili odgovorov, je dodal.

Predlagane davčne spremembe, ki so v javni obravnavi, se medtem nanašajo na šest zakonov in eno uredbo, uveljavljene pa naj bi bile 1. januarja 2025, je spomnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič.

Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je opozoril, da mora biti davčna reforma nevtralna in da nikakor ne sme voditi v krčenje socialnih pravic. Med posameznimi predlaganimi rešitvami je pozdravil znižanje najvišje dovoljene meje za t. i. normirance, s čimer naj bi se preprečilo izkoriščanje sistema in neupravičene davčne razlike z redno zaposlenimi.

Gorenšček je na drugi strani obžaloval, da med predlaganimi davčnimi spremembami ni sprememb na področju čezmejnega izvajanja storitev ali zmanjšanja drugih davčnih bremen, posebej kritičen pa je bil do predvidene ugodnejše davčne obravnave za nov strokovni kader, ki bi prišel iz tujine, saj da to ni pravo sporočilo za domače zaposlene.

Kot je povedal Blaž Cvar iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je bilo časa za prilagoditve na spremembe, ki jih predvideva ta pravilnik in začenjajo veljati 1. avgusta, premalo, zato so se zavzeli za zamik za 12 mesecev. Socialni partnerji so sprejeli kompromisno rešitev, da se Inšpektoratu RS za delo naloži, naj do konca letošnjega leta preverja stanje na terenu, a naj pri tem deluje predvsem preventivno, ob tem pa izda poročilo o stanju na terenu, na podlagi katerega bodo opravili nadaljnje razprave v ESS-ju.

Obuditev socialnega dialoga je pozdravil tudi premier Robert Golob. "Delovanje ESS-ja omogoča lažje usklajevanje interesov deležnikov skozi konstruktiven dialog ter krepi socialno pravičnost," so ga povzeli v njegovem kabinetu.

Julija lani se je ESS ustavil

ESS je julija lani prenehal delo po tem, ko so ob opozorilih o tem, da vlada krši pravila tripartitnega organa, iz njega izstopili delodajalci. Posebej so jih zmotili proces priprave oz. sprejemanja zakonodaje s področja delovnih razmerij in dolgotrajne oskrbe, prepozno posredovanje gradiv, prekratki roki za posredovanje pripomb in neupoštevanje njihovih predlogov.

Večkrat so ponovili, da so se pripravljeni vrniti za mizo, če se vlada zaveže, da kršitev ne bo več, in privoli v popravke "nekaterih napačnih odločitev oziroma zakonov, sprejetih mimo ESS-ja", a je prava otoplitev odnosov sledila šele ob aprilski 30. obletnici ustanovitve ESS-ja. Socialni partnerji – vlada, delodajalci in sindikati – so se tedaj dogovorili za pripravo deklaracije o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, ki so jo uradno podpisali danes. Z njo so se zavezali doslednemu spoštovanju pravil o delovanju ESS-ja.

Minister za delo Mesec je pred začetkom seje pred novinarji izrazil zadovoljstvo ob obnovi socialnega dialoga. Kot je opozoril, vnovičen zagon ESS-ja ni bil lahka naloga, temelji pa na novi deklaraciji o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. Deklaracija po njegovih besedah prinaša predvsem razjasnitev pravil o delovanju ESS-ja, "kjer niso bila dovolj jasna, prinaša pa tudi novost, in sicer da se bo lahko ESS vključil v delo vlade že ob pripravi izhodišč zakonov, ne šele po tem, ko so zakoni že pripravljeni".

"Ta deklaracija pomeni izboljšanje socialnega dialoga," pa je pred sejo poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Najpomembnejša novost se ji zdi mehanizem reševanja sporov socialnih partnerjev. "Namreč ocena, kdaj kdo krši socialni dialog in pravila, je zelo raztegljiva in si jo lahko včasih vsak razlaga po svoje. Zato je prav, da vsaj osnovne elemente opredelimo in nam bo šlo lažje, da se potem ne ukvarjamo s tem, ali izstopamo ali vstopamo, ampak da delujemo naprej," je poudarila.

Optimističen je tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar, ki verjame, da bo ESS zdaj vendarle začel delovati. "To pa seveda še nikakor ne pomeni, da bo debata prepuščena eni strani," je poudaril. Tako upa, da bodo rešitve v prihodnje res sprejete brez kršitev pravil ESS-ja.

Na dnevnem redu zdravstvo, davki in evidentiranje delovnega časa

Socialni partnerji so imeli na mizi že tudi vsebinska vprašanja – ukrepe v zdravstvu, predloge davčnih sprememb in sprememb zakona o evidencah delovnega časa, delodajalci pa so predlagali, da bi se pogovorili še o spremembah pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki začenjajo veljati s 1. avgustom. Mesec v povezavi z zdravstvom in davki pričakuje predvsem seznanitev in razpravo, "bomo videli, ali bo treba kje ustanoviti pogajalsko skupino", pri evidencah dela pa naj bi bila pogajalska skupina že dejstvo.

Sorodna novica Ministrstvo tudi v novem predlogu zakona vztraja pri črtanju evidentiranja odmora med delovnim časom

"Danes je tak dan, ko se bodo predstavljala izhodišča, postavljale delovne skupine, ponekod je treba biti pozoren na časovnico, denimo pri svežnju davčne zakonodaje, kjer verjetno ne bo veliko časa za usklajevanja," pa je dejala Jerkič. Cvar je ob tem opozoril, da že "vrabci čivkajo", da je treba zakon o evidencah delovnega časa nujno spremeniti, kot za obrtnike zelo pomemben pa je poudaril tudi pravilnik o premeščanju bremen. "Napačno smo potrdili neki pravilnik, ki lahko že zelo kmalu povzroči veliko škode v gospodarstvu, sploh pri manjših podjetnikih, manjših obrtnikih, kjer ni veliko zaposlenih," je povedal.

Vse reprezentativne delodajalske organizacije pa so že pred začetkom seje pripravile sporočilo za javnost, v katerem so izrazile zadovoljstvo, da se je vlada končno zavezala spoštovati pravila o delovanju ESS-ja, "ki jih je v preteklosti prepogosto oziroma sistematično kršila". Obetajo si, da bo z oživitvijo ESS-ja narejen pomemben korak naprej pri ključnih reformah, ki bi morale biti v skladu z načrtom za okrevanje in odpornost pripravljene do 1. januarja 2025. Želijo si, da bi reforme "do neke mere prinesle tudi razbremenitve slovenskega gospodarstva, nikakor pa ne njegovega dodatnega obremenjevanja".