Fajon je bila gostja Odmevov. Z njo se je pogovarjala Manica Janežič Ambrožič.

Ob robu münchenske konference je potekal sestanek z visoko predstavnico za skupno zunanjo varnostno politiko Kajo Kallas. Ali ste se vi tega sestanka udeležili?

Ne, mi smo že potovali v soboto zvečer, vendarle je bil ta sestanek samo brifing za tiste ministre, ki so bili v nedeljo še tam. Bila sem od četrtka tam, nismo nič zamudili, ker pravzaprav smo se dva dni pogovarjali iste stvari. Danes so me kontaktirali za telefonsko številko iz kabineta Kaje Kallas, pričakovala sem kakšen klic, ga ni bilo. Sem pa včeraj prek svojih kanalov v Bruslju, tudi našega veleposlanika, vseeno prenesla sporočilo, da je zdaj res to, kar je predsednik vlade tudi povedal, ključna evropska enotnost ob vseh predlogih, ki so na mizi, kako končati vojno v Ukrajini.

Že nekaj dni so zelo živahni in lahko bi rekli nervozni diplomatski dnevi. Predlagam, da si pogledamo izjavo, ki jo je v javnost poslala slovenska predsednica, namreč v Parizu na tem sestanku, ki se je končal nekaj pred 20. uro, ni bilo Slovenije, številnih drugih držav, seveda tudi ne na simbolni ravni. S tem sklicatelji pariškega vrha svetu dokazujejo, da niti v Evropi države niso obravnavane enakopravno. To ni Evropa, za katero si prizadevamo, to ni Evropa, ki bi jo spoštovali v svetu. Slovenija je v tem trenutku članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Kako sprejemate takšno odločitev za takšno sestavo pariškega vrha?

Včeraj sem tudi jaz mogoče na isti način odreagirala. Po malce bolj treznem premisleku je bil danes začetek enega procesa, kar se je tudi pokazalo v Parizu. Te države je vabila Francija, ne evropske institucije. Lahko je naredila, kar je pač želela. Povabila je večje Natove zaveznice. Vodja Evropskega sveta Antonio Costa je povedal, to je začetek procesa, nima nobenega mandata. Tak vrh Evropske unije, njenih voditeljev, ali bo redni ali izredni, bo lahko sprejemal skupne odločitve. Sporočilo Pariza je pravzaprav isto, o čemer smo govorili zadnje dni v Münchnu, pa tudi zadnje tedne in mesece, da ne more biti nobenega mirovnega dogovora brez Ukrajine. Seveda pa bi s perspektive Slovenije želela dodati, da se mi zdi vredno podpreti vsak mirovni načrt, napor brez neke nervoze ali postavljanja pogojev. Ampak kar se mi zdi ključno, pa je, da je Ukrajina za pogajalsko mizo.

Kaj menite, na kakšen način bi se morala Evropa znova vrniti za to mizo? Zato ker tudi ZDA pričakujejo, da bo Evropa nosila večji delež povojne obnove Ukrajine in seveda tudi ohranjanja miru v Ukrajini.

Glede na to, da je Evropa že danes tista, ki zelo veliko pomaga Ukrajini, tako ali drugače, z orožjem, z materialom, tudi razpravami, kako financirati povojno obnovo, da imamo svoje dvostranske zaveze, se mi zdi precej logično, da je Evropa v ta pogajanja vpletena, da vsaj vemo, o čem se pogovarjajo. Danes nimamo nobenih podrobnosti, kako bi bil zares videti ta mirovni načrt. In še enkrat – brez Ukrajine se je težko pogovarjati. Ne nazadnje pa gre tudi za to, kakšna bodo evropska varnostna zagotovila ali čezatlantska varnostna zagotovila za mir v Ukrajini, da se kaj podobnega na dolgi rok ne bo ponovilo.

Sorodna novica Volk: Razprava o napotitvi vojakov v Ukrajino je lahko ta hip samo načelna in je vsekakor prezgodnja

Pravite, da je logično, da bi Evropa sodelovala na pogajanjih, ampak velesile se bodo jutri pogovarjale same, torej brez Evrope in tudi brez Ukrajine. Torej, kako sesti za mizo?

Danes je bil zelo pomemben sestanek v Bruslju, tudi severnoatlantskega zavezništva z ameriškim odposlancem Keithom Kelloggom, ki je zelo jasno povedal, da se je ameriška administracija pripravljena vsak dan pogajati, da je Ukrajina ves čas vključena v pogovore, da bo Ukrajina tudi sedela za pogajalsko mizo. Danes je ta pogovor severnoatlantskih zaveznic potekal v enem zelo konstruktivnem ozračju in tudi v občutku, da so se strani poslušale. Mislim, da je zelo skupno zavedanje, da moramo ZDA in Evropska unija nekako skupaj govoriti, kakšna bodo ta varnostna jamstva za Ukrajino, da se ne bi ponovilo nekaj podobnega. Mislim, da ima tu tudi ameriška stran bistveno več razumevanja, kot je mogoče slišati v javnih nastopih.

Kako vidite vlogo Slovenije v teh varnostnih jamstvih? Ali bodo šli slovenski vojaki v Ukrajino?

Zdaj je absolutno prezgodaj za take pogovore. To je tudi naše sporočilo na vprašalnik. Mi imamo ta hip absolutno premalo informacij, kaj bo ta mirovni načrt, ki bo dan očitno na mizo, o katerem se bosta jutri pogovarjali tudi obe administraciji, ameriška in ruska. Kot razumem, bosta pregledali bistveno širšo sliko, kot je samo končanje vojne v Ukrajini. Ne nazadnje se dobivajo v Savdski Arabiji. Tu je še vprašanje vloge Savdske Arabije pri rešitvi dveh držav za končanje vojne v Gazi. Tako bi tu bila precej mirna, s trezno glavo. Ključno je, da Evropa res ohrani svojo enotnost. Govorimo tudi o državi Ukrajini, ki želi postati članica Evropske unije v evropski perspektivi.

Omenili ste vprašalnik, pred nekaj dnevi so ZDA poslale evropskim zaveznikom vprašalnik v šestih točkah. Ste se lotili izpolnjevanja tega vprašalnika?

Se pogovarjamo, pregledujemo, tudi pogovarjamo se znotraj naše administracije, tudi ministrstva in kabineta predsednika vlade, vseh relevantnih akterjev. Ampak tudi tu je – smo sporočili, kar nekaj nejasnosti, ker nimamo celotne slike na mizi – težko odgovarjati, kakšna bo tista naša navzočnost na evropskih tleh, na kaj pravzaprav mi danes odgovarjamo. Tako da bomo seveda poslali, kaj so naša stališča. Ampak moram ponoviti, Slovenija ima od leta 2022 enako nacionalno stališče, ki je bilo sprejeto tudi na vladi, to pomeni, da bomo Ukrajini pomagali, dokler se Ukrajina želi boriti, ker gre za ozemeljsko celovitost, suverenost, za trajni in pravični mir. Na drugi strani pa ne bomo ničesar naredili, kar bi Ukrajino prisililo, da sprejme neko vsiljeno odločitev brez tega, da se z njo tudi strinja.

Do kdaj boste odgovorili na vprašanje?

Mislim, da nimamo neke časovne omejitve, je pa tudi res nekaj, da če bo treba kar koli sprejemati, so tudi mogoči elementi, o katerih bo morala razpravljati vlada in o tem sprejemati tudi kakšno novo odločitev.