Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Krek, ki vodi skupino za pripravo "končne rešitve" za vladno letalo falcon, je povedal, da bodo v prihodnjih dneh skušali pridobit še dodatne informacije glede možnosti prodaje letala.

Falcona so namreč do zdaj skušali zamenjati za drugo taktično letalo, oddati v najem, oddati v operativno upravljanje zasebnemu podjetu, vse te rešitve pa so bile po Krekovih besedah ekonomsko ustrezne. A zdaj se odločajo med dvema možnostma: ali bo letalo vlada uporabljala, kakor je bilo predvideno ob nakupu, torej za lastne potrebe, ali pa ga bodo prodali in s tem težave dokončno rešili.

Letalo bi obdržali, če bi leteli vsaj 300 ur
Po Krekovih besedah so že naredili izračun, kdaj bi bilo gospodarno letalo uporabljati za poti predstavnikov države. To bi bila smotrna odločitev, če bi z njim na leto leteli vsaj 300 ur ali več. Vendar pa sta vlada in urad predsednika republike lani za letenje porabila manj kot 250 ur, tako da se, pravi Krek, "zadeva ne izplača".

V naslednjih dneh se bo njegova skupina posvetila iskanju informacij glede možnosti prodaje. Koliko bi za letalo iztržili, so zdaj zgolj špekulacije. Krek pravi, da je javni cenilec ocenil, da vrednost falcona znaša 18,5 milijona evrov, a glede na tržne razmere je težko napovedati dejansko ceno. Gibala naj bi se med 16 in 20 milijoni evrov.

Za falcon so odšteli skoraj 21 mio. evrov
Vlada je sicer leta 2001 po mesecih javnih razprav in očitkov, da kupuje predrago letalo, kupila 28 milijonov dolarjev (zdajšnjih 20,95 milijona evrov) vreden falcon 2000 EX francoskega proizvajalca Dassault. Čez tri leta so ga dali v najem družbi General Maritime Corporation za 125.000 dolarjev mesečno (danes okoli 92.400 evrov), kar je v petih letih zneslo 7,5 milijona dolarjev oziroma 5,54 milijona evrov.

Krek umaknil odstopno izjavo
Državni sekretar Krek je sicer na tiskovni konferenci ob predstavljanju dilem glede falcona odgovarjal tudi na zadnje dogodke na obrambnem ministrstvu. Pred dnevi je namreč v javnost prišla informacija, da je zaradi nesoglasij z vodstvom vojske odstopil.

Odstopno izjavo je zdaj umaknil, saj se je po njegovih besedah pogovoril s premierjem. Dogovorila sta se, da bo nadaljeval delo pri projektih, pri katerih sodeluje. O razlogih za odstop je povedal, da je naredil oceno lastnega dela v enem letu. "Pričakovanja, ki sem jih imel, so bila večja od tega, kar sem dejansko uresničil," je dejal. A po pogovorju z Borutom Pahorjem je spoznal, da še obstajajo projekti, ki jih je treba realizirati.