V sindikatu namreč pravijo, da zdravniki svoja soglasja za delo prek polnega delovnega časa, ki znaša 48 ur na teden, lahko umaknejo. V glavnem odboru sindikata napovedujejo, da bodo zdravnike spomnili na pravice iz dela, ki so za zaposlene v drugih poklicih samoumevne. Umik soglasja bi pomenil, da bi zdravniki delali le še 40 ur tedensko plus osem nadur. V tem primeru bodo zdravniki delodajalcem dali 30-dnevni rok za ureditev sistema dela, je pojasnil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.

Na vprašanje, kako bi tak ukrep vplival na delo anesteziologov v šempetrski bolnišnici, kjer je vodja anesteziološke službe, je Kuštrin pojasnil, da izračunov sicer še ni delal, bo pa to verjetno pomenilo, da "bi vsako dopoldne zmanjkala približno ena tretjina zdravnikov" oziroma najmanj 20 odstotkov.
Kuštrin je povedal še, da pričakujejo, da se bo z njimi sešel tudi premier Borut Pahor. Glavni odbor sindikata naj bi se na to temo znova sešel prihodnji teden.

"Kandidatov za vladne poskuse bo zmanjkalo"
Če se vlada enostransko odloči, da dežurstva niso potrebna oziroma jih ni treba ustrezno plačati, mora v celoti prevzeti tudi odgovornost za slabše zdravstveno varstvo in zdravstveno stanje državljanov, še pravijo v zdravniškem sindikatu. Vladi poleg tega očitajo tajkunizacijo zdravniškega poklica; a bati se je, da bo v zdravniških vrstah "kmalu zmanjkalo kandidatov, na katerih bo vlada lahko izvajala svoje varčevalne poskuse", pravijo.

"V 57. plačnem razredu ni nihče"
Opozarjajo še, da je vladni izračun zdravnika zavajajoče postavil v 57. plačni razred, kamor pa trenutno ni uvrščen prav noben zdravnik v državi. "V resnici pa zdravnik specialist družinske medicine na uro nadurnega dela prejme od 11 do 15 evrov," še pravijo.

Ukrep predvideva, da bi najvišje uvrščeni zdravnik za dežurstvo med koncem tedna namesto 2.300 evrov dobil 300 evrom manj, diplomirani medicinski sestri pa bi se zaslužek s 500 evrov zmanjšal na 360 evrov.