V času nekdanjega sistema pa je tisti, ki je tu želel postaviti verski simbol in ohraniti spomin na mrtve, tvegal kazenski pregon in zaporno kazen. O tem priča obtožni predlog, ki ga je leta 1977 zoper takrat 54-letno gospodinjo in dva duhovnika spisal takratni javni tožilec Zvonko Fišer.

Žrtve niso bili narodni izdajalci, temveč zunajsodno pobiti ljudje
V njem je med drugim zapisano: "Jereb Amalija je ... izrekala lažnive trditve z namenom, da povzroči vznemirjenost državljanov in zmanjša njihovo zaupanje v ukrepe državnih organov, s tem da je ... 1975. leta na kraju Na Vršah pod hribom Lajše nad Cerknim dala postaviti 2,5 m visok spomenik v obliki križa v februarju 1944. leta tamkaj likvidiranim narodnim izdajalcem."

Ker je izdelal skico za spomenik, je Fišer zaradi pomoči pri širjenju lažnivih vesti obtožil tudi duhovnika Janeza Lapanjo, medtem ko je duhovnika Stanislava Medveščka kazensko preganjal, ker je opravil "blagoslovitev spomenika ... in blagoslovitev brezna, v katerem naj bi bila trupla narodnih izdajalcev, ter s tem izrabil versko dejavnost za počastitev narodnih izdajalcev, torej v politične namene".

Dejansko ni šlo za narodne izdajalce, kot žrtve v obtožnem predlogu imenuje Fišer, ampak za zunajsodno pobite, torej nedolžne ljudi – med njimi sta tudi ženska in dva kaplana. "Med žrtvami sta žal tudi dva duhovnika, ne vem, ali sta bila najmlajša v celi skupini. Vsekakor Sluga Ludvik ni imel niti 27 let, Lado Piščanec pa 30 let, in so jih brutalno odpeljali," je povedal Gašper Rudolf.

Proti Fišerjevemu imenovanju tudi škofovska konferenca
Na kraju, kjer so jih potem ubili, je 30 let pozneje Amalija Jereb postavila križ z napisom: "Kdor tu mimo gre, naj se spomni, da Jezus med nami še živi". "Zoper to dejanje je Fišer dvignil obtožnico in napihoval, kakor da bi šlo za rušenje javnega miru in pa ustaljenega reda. Prepričani smo, da je s tem kršil civilizacijske norme, temeljne etične in moralne," ob tem trdi Rudolf.

Da je Fišer kršil človekove pravice, soglašajo tudi v Slovenski škofovski konferenci (SŠK), in to ne le pravice živih ampak tudi pravico mrtvih do groba, poudarjajo. V škofovski konferenci še zlasti pogrešajo, da se Fišer nedolžnim žrtvam kazenskega pregona ni nikdar upravičil. "Pričakovati bi bilo, da bo to storil vsaj med postopkom izbire generalnega državnega tožilca, saj bo njegova izvolitev sicer še eno izmed političnih dejanj, ki spodkopavajo zaupanje v pravno državo in škodijo ugledu pravosodnih organov," pojasnjuje Andrej Saje iz SŠK-ja.

Škofovska konferenca zato Fišerjevi izvolitvi nasprotuje. "Sodniki, ki so odločali o montiranih procesih komunističnega režima, ne morejo biti izvoljeni v pomembnejše sodniške funkcije. Menimo, da bi se po analogiji moral podoben standard uporabljati tudi za kandidate, ki se potegujejo za mesto generalnega državnega tožilca, saj mora tej ugledni funkciji ustrezati tudi visok moralni ugled kandidata," opozarja Saje.

Türk: Očitki zoper Fišerja politično motivirani
Pravosodni minister Aleš Zalar Fišerjeve kandidature – preden bo o njej odločala vlada – ne komentira. Predsednik Türk pa meni, da očitki nimajo nobene povezave s strokovnostjo in integriteto Zvonka Fišerja ter da so politično motivirani: "S svojim delom in strokovnostjo jih je najbolje zavrnil Fišer sam, kot ustavni sodnik in pravni strokovnjak, z dosledno privrženostjo spoštovanju in uveljavljanju človekovih pravic."

Zdenka Cerar, nekdanja pravosodna ministrica in generalna državna tožilka o Fišerju pravi: "On je bil državni tožilec, javni tožilec, ki je tako kot nekateri drugi državni poklici prisegel, da bo ravnal po ustavi in zakonih, in on je ravnal samo po zakonu. Čez 30 let se nam zdijo ti zakoni mogoče čudni, mogoče se nam zdijo nehumani, ampak življenje se spremeni in zakonodaja se spremeni. In zato mislim, da pomisleki v njegovo osebno integriteto sploh niso na mestu, da je to človek, ki je tudi s svojim kasnejšim, strokovnim delom pokazal, da je vreden visokega zaupanja."

Šturm: Izvolitev Fišerja ne bi prispevala k utrditvi ugleda slovenske pravne države
Nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm pa meni povsem drugače. Izvolitev Zvonka Fišerja po njegovem "ne bi prispevala k utrditvi ugleda slovenske pravne države, nasprotno". Fišerju, tako Šturm, takrat namreč ne bi bilo treba preganjati duhovnikov in gospodinje. "Ja, lahko bi, vedno lahko, spremenil obtožnico ali jo umaknil," trdi.

Da Fišer takrat ni želel zaostrovati kazenskega pregona, pa meni Zdenka Cerar. "Ko je sodišče izreklo najmilejšo sankcijo, se zoper to sankcijo ni pritožil," pojasnjuje svoje stališče.

Vrhovno sodišče: Že sam kazenski pregon neupravičen
Kot je leta 1995 razsodilo vrhovno sodišče, pa je bil že sam kazenski pregon zoper duhovnika in gospodinjo neupravičen, saj tudi po takratni jugoslovanski zakonodaji niso storili kaznivega dejanja. Zakaj se je leta 1977 vseeno odločil za pregon, in to na osnovi členov, po katerih je obtoženim grozila zaporna kazen do 3 let, najbolje ve Fišer sam, vendar vprašanj okoli svoje kandidature ne komentira. Kot je razvidno iz sodbe, ki jo je leta 1979 izrekel takratni sodnik Silvij Šikovec, je Fišer obtožni predlog zoper gospodinjo pozneje umaknil, ker je psihiater pri njej ugotovil zmanjšano prištevnost. Obsojena pa sta bila duhovnika in sicer na enomesečno in trimesečno pogojno zaporno kazen.

"Tudi tokrat, po 31 letih, svoje odločitve ne želim v ničemer komentirati. Sprejeta je bila v določenem času, prostoru in tudi na podlagi drugačne zakonodaje. Tako kot vsaka druga pa govori sama, tudi o meni, ki sem kot sodnik odločal v omenjeni zadevi. Preteklosti pač ne moremo spremeniti, lahko pa se iz nje učimo. V tem smislu sam osebno tudi v času po demokratičnih spremembah pogrešam resno in poglobljeno razpravo o kršitvah človekovih pravic, ki bi jo morali opraviti predvsem tudi znotraj pravosodja in brez političnih delitev," je izpostavil Šikovec.

Zase pa je Šinkovec že potegnil moralni nauk. "Na simbolnem nivoju, zlasti z vidika prizadetih, se krepi tudi občutek, da se nič ni spremenilo, zato osebno, 20 let po spremembi sistema ne vidim nobene potrebe, da na najbolj izpostavljena mesta v pravosodju sploh še kandidiramo tisti, ki smo take vodilne, izpostavljene funkcije opravljali v prejšnjem sistemu, sploh pa ne če lahko taka kandidatura sproža odzive, ki vzbujajo v kamorkoli dvom v pravno državo in varovanje človekovih pravic," meni.

Fišer ostal ravnodušen do zločincev, ki so poboj zakrivili
Sicer pa še eno dejstvo meče senco na Fišerjevo kandidaturo. Čeprav je vedel, da je šlo pri Cerknem leta 1944 za zunajsodni poboj, je žrtve označil za narodne izdajalce, medtem pa ostal ravnodušen do zločincev, ki so poboj zakrivili.

"Tudi ta očitek na kandidaturo na tako visoko funkcijo je resen in vzbuja pomisleke o integriteti nosilca takšne pravosodne funkcije. Celo po takratnih predpisih, zveznih, je bilo mogoče začeti preiskavo in tudi pregon zoper storilce nezastarljivih in kaznivih dejanj," pravi Šturm.

Ima tožilec, ki je v nekdanjem sistemu zaradi postavitve križa kazensko preganjal duhovnika, žrtve komunističnega poboja pa označil za narodne izdajalce, dovolj moralne integritete, da lahko kot generalni državni tožilec verodostojno zastopa interese pravne, na človekovih pravicah utemeljene demokratične države? O tem bodo presojali poslanci državnega zbora, ki na predlog vlade imenujejo generalnega državnega tožilca.