Na prvi novinarski konferenci po ustanovitvi fiskalnega sveta marca letos je predsednik sveta Davorin Kračun poudaril, da gospodarska rast ne zagotovi samodejno tudi fiskalnega ravnovesja. Fiskalni svet zasleduje strukturno ravnovesje, v katerem niso všteti enkratni in konjunkturni vplivi ter ki je na dolgi rok vzdržno, je prepričan. "Fiskalno ravnovesje, ki bi samo izenačilo prihodke z odhodki proračuna, ni dovolj. Potrebujemo strukturno ravnovesje, ki bo upoštevalo tudi tiste težave, ki jih Slovenija doslej še ni uspešno naslovila," je dejal Kračun in ob tem navedel problematiko staranja prebivalstva.

Slovenija bi morala po njegovih besedah letos in v prihodnjih dveh letih dosegati povprečni letni strukturni napor v višini najmanj 0,6 odstotne točke BDP-ja. Z izpolnjevanjem takšnega napora v prihodnjih dveh letih bi morali ustrezen strukturni presežek v višini najmanj 0,25 odstotka BDP-ja doseči že leta 2019.

Če bi leto 2018 obravnavali izolirano, je tak strukturni napor v proračunskih dokumentih po Kračunovih besedah zagotovljen, čeprav komajda. Opozoril pa je, da je večina napora za leto 2018 dosežena na račun zniževanja obresti, na kar pa dolgoročno ni mogoče računati.

Kljub temu proračun za leto 2018 ocenjujejo kot ustrezen, kar velja tudi za izdatkovno pravilo in zniževanje javnega dolga. Strukturni napor za leto 2017 ni zadosten, za leto 2019 po trenutnih podatkih prav tako ne.

Javni dolg, merjeno z deležem dolga v BDP-ju, se po Kračunovih besedah uspešno znižuje. "Če v prihodnjih letih pričakujemo nominalni presežek proračuna, bo to tudi pospešilo zniževanje obremenitve BDP-ja z javnim dolgom," je pojasnil.

Taka politika le delno upošteva najširše okvire pravil
Po besedah članice fiskalnega sveta Alenke Jerkič se bo pri tako začrtani javnofinančni politiki, ki le delno upošteva najširše okvire veljavnih pravil, dolg ob spremembi začasno ugodnih zunanjih okoliščin vrnil na trenutne ali celo nevzdržne ravni, saj ni ustreznega trajnega izboljšanja javnofinančnega položaja.

Opozorila je tudi, da je rast letošnjih izdatkov brez vpliva znižanja obresti šestodstotna, pri čemer so se močno znižali izdatki, povezani s črpanjem evropskih sredstev. "Javnofinančna politika je tako v letih 2018 in 2019 zastavljena preveč ekspanzivno ter ne zagotavlja trajnega izboljšanja položaja," je poudarila.

Član sveta Tomaž Perše je dodal, da bi moral svet po njihovem mnenju oceno podajati vsaj dvakrat letno, in sicer po pripravi proračunskih dokumentov in ob pripravi programa stabilnosti. Kračun je še dejal, da so pričakovanja in "apetiti interesnih skupin" visoki, zato v fiskalnem svetu upajo, da bo njihovo poročilo pripomoglo k uspešnejšemu kljubovanju pritiskom, s katerimi se spopadajo odločevalci.