Janez Janša stranko vodi od leta 1993, doslej ga na kongresih nihče ni izzival za predsedniško mesto - tudi tokrat ne. Po skoraj četrt stoletja vodenja SDS-a je prevzel še osmi mandat na čelu stranke.

Je bil pa Janša tokrat zadnjič izvoljen na kongresu, saj so delegati potrdili statutarne spremembe, po katerih bodo predsednika stranke odslej volili na predkongresnih konferencah, in sicer neposredno vsi polnopravni člani. Podpredsednik SDS-a Zvone Černač je ob tem poudaril, da gre za pomembne spremembe, ki omogočajo nadaljnjo krepitev kadrovske zasedbe stranke in demokratičnega odločanja v stranki.

Delegati so podprli nekaj programskih resolucij. Poleg nosilne z naslovom Slovenija v srcu, ki je bila tudi rdeča nit Janševega nagovora, so v posameznih dokumentih osvetlili še področja zdravstva, mladih, družine in delavskih pravic.

Kongres je danes izvolil tudi nadzorni ter izvršilni odbor stranke. Med kandidati za izvršilni odbor je največ glasov prejel Aleš Hojs, sicer nekdanji podpredsednik NSi-ja.

V kongresno dvorano je prišlo okoli 250 domačih in tujih gostov, med njimi je tudi madžarski predsednik vlade Viktor Orban. V politiki so se ob njegov prihod na kongres SDS-a obregnili zaradi načrtovanega sodelovanja madžarske vlade s slovensko pri gradnji projekta drugega tira, medtem ko SDS podpira referendum proti zakonu o drugem tiru.
Janša: Borili se bomo za enakopravnost vseh
Janša se je v nagovoru dotaknil tako strankine in državne zgodovine kot njene prihodnosti. Prepričan je namreč, da se bo Slovenija kmalu zbudila. "Prihaja čas polaganja računov, prihaja čas za novo stran v knjigi slovenske zgodovine, ki bo popisana v slovenskem jeziku, s slovensko pisavo in uporabili bomo isto abecedo, kot smo jo v času demokratizacije in osamosvojitve. Zato, da to tranzicijo končno sklenemo," je med drugim poudaril in bil kritičen tudi do politične levice in stanja v slovenskem sodstvu.

Država ni zgolj "projekt socialne politike transferov"
Napovedal je, da se bo stranka v prihodnosti borila za vse razvojne projekte, ki so jih začeli že v prvi vladi. "Družina bo postala investicijski projekt, in ne zgolj neke socialne politike transferov," je dejal in napovedal vzpostavitev novega ministrstva za družino, ločenega od socialnega resorja. "Samo številčno večje družine so tiste, ki ohranjajo slovenstvo in slovenski narod tudi za jutrišnji dan," je opozoril.

Najboljša socialna politika je po njegovih besedah politika ustvarjanja novih delovnih mest. Na tisto, kar drugi vidijo kot težave, bodo v SDS-u gledali kot na priložnosti, investitorje bodo usmerjali tja, kjer obstajajo potenciali za projekte.

"Slovenija bo odprta za različno kulturno izmenjavo, ki nas lahko bogati, hkrati pa bo odločno zavračala levičarsko vsiljevanje multikulturnosti, ki ne loči več med slovenskim jezikom in kulturo in je odločilni sestavni del naše identitete," je še dejal.

"Relativna homogenost Slovencev prednost"
V SDS-u namreč v priseljevanju ne vidijo rešitve za starajočo slovensko družbo, prav tako v tem ne vidijo politike solidarnosti. "V negotovih časih, ki so pred nami, je relativna homogenost Slovencev velika prednost, zato ne pristajamo na politiko, ki za ilegalnega migranta troši trikrat več, kot znaša minimalna plača slovenskega delavca. Takšna politika nima zveze s solidarnostjo, ampak želi spreminjati podobo Slovenije in strukturo volilnega telesa," je prepričan Janša.

Poudaril je prizadevanja SDS-a za razvoj visokega šolstva, vajeniški sistem, za vzpostavitev pokrajin in debirokratizacijo, vključno z zmanjševanjem števila predpisov, ki nas dušijo. "Sproščena Slovenija ne bo temeljila na predpisih, pač pa zdravem razumu in zdravi tekmovalnosti," je dejal in napovedal, da bodo v ospredje prišli tisti, ki dobro delajo in dobro gospodarijo.

"V zdravstvu bo SDS naredil red," je prepričan, pri čemer je poudaril, da so utrujeni od govorjenja o reformi in tarnanja, da ni denarja. "Reda ni. V zdravstvu je treba preprečiti odtekanje denarja pri nakupu drage opreme in nameniti denar za nove zdravnike, kjer jih ni, krajšanje čakalnih dob in uvajanje napredka," je pojasnil.

Za Evropsko unijo in za NATO
Dotaknil se je tudi zunanje politike in poudaril, da je SDS proevropski in pronatovski. "A Evrope ne jemljemo zgolj kot francosko-nemški vlak, na katerem smo lahko le potniki. Lizbonsko pogodbo jemljemo resno, naši interesi so enakovredni drugim, želimo soodločati o skupni evropski prihodnosti," je med drugim izpostavil.

Prepričan je, da je Evropa izpostavljena nekaterim skupnim izzivom, pri čemer pa pri njihovem reševanju vidi pasivnost slovenske vlade. Z neodzivanjem na veliki migrantski val so naši oblastniki po njegovih besedah celo pomembno prispevali k napetostim in dezintegracijskim silnicam v Evropi. Ob tem pa je Madžarska "dokazala, da je schengensko mejo preprosto mogoče graditi", je dejal in se Orbanu zahvalil, saj je s tem, ko je Madžarska branila schengensko mejo, branila tudi Slovenijo.

Ob tem je bil kritičen do vnovične vzpostavitve nadzora na slovenskih mejah proti zahodu in napovedal krepitev obrambnih sil, trud za mir v regiji in Evropi in uporabo vseh možnosti, da "bo Slovenija stala in obstala".

Janša: Zadnje volitve ukradene
V govoru je spomnil tudi na pretekle uspehe stranke, ki je večkrat zmagala na lokalnih, evropskih in enkrat tudi na državnozborskih volitvah. Zadnje so bile po besedah Janše ukradene, zato, kot je dejal, "imamo pravico, da terjamo, da bodo prihodnje volitve poštene". "Terjamo volitve, po katerih si lahko zmagovalci in poraženci sežejo v roke kot del iste celote in delajo za skupno dobro kot sodržavljani, rojaki, sodelavci ... Ko se bo to zgodilo, bomo lahko rekli, da je v slovenski prostor zakorakala normalnost," je med drugim dejal.

Zatrdil je še, da bo SDS vztrajal, "dokler bo treba, dokler ne bo Slovenija postala domovina za vse". SDS se bo neusmiljeno boril za izkoreninjenje drugorazrednosti, vse dokler Slovenija ne bo postala prostor pravičnosti in dom, v katerem se bo vsakdo počutil enakopravnega, varnega in sprejetega.

Orban: Srednja Evropa trdnjava celine
V prizadevanjih je Janšo osebno in stranko podprl tudi Orban. Kot je izpostavil, je slovenskim, madžarskim in slovaškim demokratom skupna prihodnost srednje Evrope, ki predstavlja trdnjavo stare celine. Ob tem po Orbanovih besedah ne moremo mimo velike evropske razprave, ki temelji na vprašanju, ali migranti ali naše lastne družine.

Razmišljanje, da je Evropa v Bruslju, od koder lahko članicam narekujejo, kaj naj storijo, je po Orbanovih besedah zakrivilo tako preteklo gospodarsko kot migrantsko krizo. Zaradi te je danes prost pretok delovne sile zamenjal nadzor na mejah, je prepričan.

Izpostavil je še, da bi moralo odločanje o ključnih vprašanjih ostati v rokah posameznih držav. "Sefi" z evropskimi vrednotami namreč po njegovem mnenju niso v Bruslju, temveč v srcih evropskih državljanov.

Gorenak: Volimo nekoga, ki ga poznamo
Kongresa se udeležujejo tudi strankini poslanci v slovenskem in evropskem parlamentu. Poslanec Vinko Gorenak je ob prihodu na kongres to, da Janša ni imel protikandidata, komentiral z besedami, da ne bi volil nekoga, "ki se je včeraj pojavil iz nič". "Jaz sem vedno za to, da volimo nekoga, ki ga poznamo," je dejal in poudaril, da so bile vse strankarske volitve do zdaj, na katerih je sam sodeloval, izvedene na najbolj demokratičen način.
Evropska poslanka Romana Tomc, ki se omenja kot morebitna kandidatka za predsednico republike, je bila glede strankinih kandidatov za prihajajoče predsedniške volitve tudi tokrat skrivnostna, saj to po njenih besedah ni tema kongresa. Poudarila je, da je kandidatura zelo pomembna odločitev v življenju, zato se bodo "odločili skupaj, in ko bo odločitev zrela, jo bodo tudi sporočili".

Tomčeva od kongresa sicer pričakuje zelo konstruktivno razpravo o zadevah, "ki bodo v nadaljevanju zaznamovale življenje ne le v Sloveniji, ampak v Evropi".

Primc, Zidanšek in Vogrinc, ne pa Pogorelec
Med domačimi gosti je nekaj politikov iz strank desnega političnega pola, tudi predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc, predsednik SLS-a Marko Zidanšek in predsednik Nove ljudske stranke Željko Vogrin.
Na kongres je v imenu NSi-ja prišel tudi član izvršilnega odbora te stranke Janez Pogorelec, a so ga na vhodu zavrnili. Pogorelec, ki ga je predsednica NSi-ja Ljudmila Novak pooblastila za udeležbo na kongresu, je pojasnil, da so ga zavrnili z argumentom, da so se prepozno akreditirali in da ni predsednik NSi-ja. Po njegovih besedah je Novakova sicer v tujini.

Pogorelec je v izjavi novinarjem pred kongresom poudaril, da so v stranki do Janše še vedno kritični. Kot je dejal, bo NSi "v vsakem primeru jeziček na tehtnici", saj brez nje desne koalicije ne bo. Priznal pa je, da takšna koalicija ni mogoča niti brez SDS-a.