S cvetno ali oljčno nedeljo se začne priprava na veliko noč. Obredi cvetne nedelje izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju, so zapisali na Slovenski škofovski konferenci. Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti. Na oba dneva pri bogoslužjih prebirajo odlomke o tem trpljenju - pasijon.
PREBERITE VEČ
Papež Benedikt XVI. v Vatikanu odprl t. i. veliki teden
Začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo
Posebnost maše v Katoliški cerkvi na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. V ospredju bogoslužja ta dan pa ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju, poudarjajo na škofovski konferenci.
Kot je pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša, pri njih zelenja ne blagoslavljajo, ga pa uporabljajo kot simbol. Oljčno vejico vsak vernik, ki na ta dan obišče cerkev, ponese tudi v svoj dom.
Danes praznujejo cvetno nedeljo tudi pravoslavci
Letos bodo na isti dan kot katoličani in evangeličani veliko noč obhajali tudi tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Ta sicer za gregorijanskim koledarjem, ki je v uporabi pri nas, zaostaja 13 dni. Tako so tudi pravoslavni verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji praznovali cvetno nedeljo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje