Po odstopu Aleksandre Pivec se danes izteče rok za vložitev kandidatur za mesto predsednika DeSUS-a. Pokrajinski odbori stranke imajo do polnoči čas, da na sedež stranke pošljejo predloge kandidatur za mesta predsednika in podpredsednikov stranke. Doslej je bila vložena kandidatura Karla Erjavca, pokrajinski odbor Podravje pa je napovedal podporo Srečku Felixu Kropetu. Imena vseh predlaganih kandidatov bodo znana jutri.

Začasni predsedujoči minister za zdravje Tomaž Gantar vztraja, da si kljub nagovarjanju več članov, naj kandidira za predsednika stranke, glede tega ne bo premislil. Gantar je v pogovoru za časopis Dnevnik dejal, da bi morala predsedniško mesto v DeSUS-u zasesti prepoznavna in izkušena oseba, ki pozna strankarsko življenje in koalicijsko dogajanje. Krog kandidatov, ki izpolnjujejo ta merila in bi lahko reševali stranko iz sedanjega težkega položaja, pa je po njegovem mnenju zelo omejen.

Gantar se je sicer že pogovoril z nekdanjim predsednikom DeSUS-a Karlom Erjavcem, do katerega je bil pred januarskim kongresom stranke zelo kritičen. "Razčistila sva, kar je bilo treba razčistiti," je pojasnil Gantar. Ni pa se izrekel o podpori Erjavčevi kandidaturi, češ da je on ena od možnosti, saj bo kandidatov verjetno več.

Z vprašanjem, ali bo po izvolitvi novega predsednika DeSUS ostal v koaliciji ali jo bo zapustil, se po Gantarjevih besedah ne ukvarjajo. Stranka še ni predlagala kandidata za ministra za demografska vprašanja, saj naj bi to mesto zasedel novi predsednik stranke. V primeru izvolitve Erjavca se tako postavlja vprašanje, ali bo ta pripravljen vstopiti v vlado Janeza Janše. Po Gantarjevih besedah je to vprašanje za morebitnega bodočega predsednika. "Znano pa je, da premier Janša želi, da vsi predsedniki koalicijskih strank sodelujejo v vladi," je dodal.

Pred novim predsednikom je naporno delo

Kot je dejal Gantar, si je ob odstopu Pivčeve z mesta kmetijske ministrice oddahnil. "Za stranko DeSUS je končano pomembno poglavje. Bojim pa se, da bomo v stranki posledice dogajanja zadnjih mesecev čutili še kar nekaj časa," je dejal. Po njegovih besedah je za slabo stanje v DeSUS-u v največji meri kriva Pivčeva.

Dogajanje v stranki se odraža tudi pri zadnjih javnomnenjskih raziskavah, po katerih bi DeSUS ostal pod parlamentarnim pragom. Gantar meni, da bo zato pred novim predsednikom, kdor koli to že bo, naporno delo. "DeSUS je padel zelo globoko in bo težko znova pridobil podporo," je dejal. Med pogoji za to je omenil poenotenje stranke o nadaljnjem delu, da so kritična, a konstruktivna koalicijska partnerica, predvsem pa je treba znova pridobiti zaupanje članstva in javnosti.

Gantar: DeSUS vedno pripravljen iskati dobre rešitve

Ob dejavnostih opozicijskega četverčka, LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a, za oblikovanje levosredinske koalicije je Gantar opomnil, da "ne more biti cilj zgolj oblikovanje nove koalicije, temveč mora obstajati tudi zagotovilo, da bo ta funkcionirala". "Pomemben je tudi program. V takšni obliki, kot so jo ponujali doslej, je koalicija že obstajala, a ni delovala in je razpadla."

Sorodna novica Urad za demografijo bo vodil direktor in ne minister

Glede možnosti za vstop DeSUS-a v koalicijo ustavnega loka in da mandatar postane ekonomist Jože P. Damijan, je Gantar dejal, da so se bili v DeSUS-u vedno pripravljeni pogovarjati in iskati dobre rešitve. "Če mislijo resno, morajo opozicijske stranke ponuditi in predstaviti pravo programsko alternativo," je dodal. Z osnutkom programa ni podrobno seznanjen, načelne usmeritve pa po njegovem mnenju niso napačne.

Gantar, ki je tudi minister za zdravje, je v pogovoru za časopis Dnevnik komentiral tudi pozive k zamenjavi vladnega govorca Jelka Kacina in prvega moža NIJZ-ja Milana Kreka. "Vsi kdaj naredimo kakšno napako, tudi jaz, Milan Krek ali Jelko Kacin. Krek ni politik in včasih pri predstavljanju stališč stroke morda ni bil najbolj spreten, sam pa sem bil občasno deležen Kacinovih kritik. Verjamem, da bomo v prihodnje popravili dosedanje napake," je dejal. Po njegovem mnenju morajo biti stališča vlade usklajena in ne smejo vzbujati dvomov o ukrepih, saj jasno komuniciranje krepi zaupanje v ukrepe.