Ministra sta se v Celovcu srečala s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem. Med drugim so se pogovarjali o tretji razvojni osi v Sloveniji, o modernizaciji železniškega predora Karavanke, dejavnostih pri drugi cevi avtocestnega predora Karavanke, nadgradnji železniške proge Maribor–Šentilj in o železniški progi Pliberk–Prevalje. Pogovori pa so se nadaljevali tudi s slovenskimi in avstrijskimi župani v Pliberku.

Župane iz avstrijske Koroške je predvsem zanimala tretja razvojna os. V zvezi s tem je minister predstavil, da je odločitev o trasi hitre ceste na odseku od avtoceste A1 do Slovenj Gradca že sprejeta in da se bo gradnja začela v letu 2019. Za cestno povezavo na odseku Slovenj Gradec–Dravograd in odseku Otiški Vrh–Holmec pa je v teku študija, ki bo povedala, kakšna povezava je najprimernejša za umestitev na tem odseku. Na osnovi te študije bodo sprejete nadaljnje odločitve glede prometnih povezav na tem območju, je dejal minister.

Župani želijo ohranitev pretovorne postaje
Avstrijska stran, predvsem župani, pa so sogovornikom iz Slovenije danes predstavili prizadevanja, da bi v okviru potekajoče gradnje hitre železnice na odseku Gradec–Celovec, ki je del baltsko-jadranskega koridorja, v Sinči vasi na avstrijskem Koroškem ohranili pretovorno postajo. Ta bi namreč s pretovornim potencialom vplivala na gospodarstvo v polmeru 70 kilometrov, kar pomeni, da bi vključevala tudi gospodarstvo v Sloveniji.

Slovenska stran je prizadevanja za pretovorno postajo v Sinči vasi podprla. Predstavnik Upravne skupnosti okraja Velikovec in župan občine Žitara vas Jakob Strauss pa je ob tem poudaril, da se bo gospodarstvo lahko razvijalo samo tam, kjer bo dobra infrastruktura, in da si prizadevajo, da bi od te velike naložbe v regiji dobili čim več.