Minister Gašperšič je dejal, da vlada išče vire financiranja. Foto: BoBo
Minister Gašperšič je dejal, da vlada išče vire financiranja. Foto: BoBo
false
Dejan Židan se je branil očitkov o porabi denarja za reprezentanco. Foto: BoBo
Janko Veber
Razpravo o finančni konstrukciji drugega tira je predlagal poslanec SD-ja Janko Veber. Foto: BoBo

V okviru 12. redne seje državnega zbora v razpravi o finančni konstrukciji drugega tira železnice med Koprom in Divačo je minister Gašperšič poskusil pomiriti pozive k čimprejšnji izvedbi projekta z besedami: "Ni dvoma, da je drugi tir potreben, a lotiti se ga moramo na odgovoren in vzdržen način. Gre za 1,4 milijarde evrov, lahko celo 1,5 milijarde evrov, to ni malo," je poudaril minister, a ob tem opozoril, da ne smemo pozabiti na druge pomembne projekte.

"Drugi tir je potreben in je zato eden izmed prednostnih projektov te vlade," je zagotovil minister Gašperšič, ki je sicer na zaslišanju za ministra septembra lani izjavil, da še enega železniškega tira med Divačo in Koprom glede na potrebe Luke Koper ne bomo potrebovali še najmanj 30 let.

Pridobljena so že skoraj vsa zemljišča za celotno traso drugega tira, gradbeno dovoljenje zanjo pa Gašperšič pričakuje v prvem polletju 2016. O finančni konstrukciji ni znal povedati nič novega, je pa jasno, da projekta ni mogoče financirati iz proračuna ali z dodatnim zadolževanjem države. Del sredstev bo Slovenija gotovo poskušala zagotoviti s kandidiranjem na odprtem delu razpisa za sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF), ki odpira možnost pokritja do 85 odstotkov naložbe.

Okvir javno-zasebnega partnerstva, za katerega se je vlada odločila februarja, ni enostavna rešitev, če zasebnemu vlagatelju kot država ne bomo pripravljeni česa ponuditi, je prepričan Gašperšič; dodaja, da bi morali k sodelovanju povabiti podjetja, ki bodo imela od tega projekta največje koristi, torej Luko Koper in Slovenske železnice.

Poslanci pozivajo k začetku gradnje
"Če ne moremo dobiti zasebnega partnerja, je vaša dolžnost zagotoviti javna sredstva," je ministra opozorila Alenka Bratušek iz ZaAB-a. K dejavnejši vlogi države poziva tudi Tomaž Gantar iz DeSUS-a: "Z revizijo naj se cena projekta zniža na realno, nato pa finančna sredstva zagotovijo iz evropskih sredstev in morebitnega kredita z državnim poroštvom."

Janko Veber iz SD-ja s pojasnili ministra ni bil zadovoljen, saj z gradnjo ne bi smeli odlašati, ker bo sedanja proga zelo kmalu zasičena, morda že v letu 2018 ali 2019. Večkrat je bilo v razpravi slišati tudi, da bo brez drugega tira položaj Luke Koper močno oslabljen, kar se zdi Gašperšiču pretirana trditev. Z gradnjo izvlečnega tira, za katerega se prav zdaj išče izvajalec, pa se bodo njene zmogljivosti še povečale. To bi moralo zadoščati do leta 2020 ali celo 2025, potem pa se bo morala rast tovora prelivati na avtocesto, je dejal minister.

GZS predlaga državno financiranje

Če bi se precejšen del povečanega pretovora, ki se do leta 2030 pričakuje v Kopru, preusmeril na ceste, bi to pomenilo dodatnih 1.650 tovornjakov dnevno, so izračunali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). To bo prineslo povečan promet na avtocestah, več zastojev, več prometnih nesreč, hrupa in izpušnih plinov ter tudi povečanje stroška vzdrževanja avtocest, opozarjajo.

GZS tako predlaga, da bi gradnjo drugega tira Divača-Koper financirala država. Najprimernejši model je prav tisti, ki je bil uporabljen že pri gradnji avtocest. Država naj z Družbo za avtoceste v RS (Dars) sklene mandatno pogodbo o gradnji drugega tira, Dars pa se v ta namen zadolži v svojem imenu, vendar na podlagi poroštva države, so zapisali na GZS-ju.

Sporni stroški za reprezentanco
V razpravi so se poslanci dotaknili tudi stroškov za reprezentanco. Razpravljali so namreč o odgovoru ministra Dejana Židana na poslansko vprašanje Vinka Gorenaka iz SDS-a, ki ga je že na septembrski seji zanimalo, zakaj je Židan v prvi polovici letošnjega leta porabil več kot 57.000 evrov za reprezentanco, saj je bilo za letos načrtovanih 36.500 evrov.

Židan je v odgovoru pojasnil, da so v ta znesek poleg reprezentance vključeni tudi stroški obiska sejma v Berlinu. Med večjimi stroški pa je izpostavil še lanski obisk 150-članske kitajske delegacije, saj so stroški obiska padli na kmetijsko ministrstvo, kar tja ne sodi, je dodal.

Gorenak je opozoril, da je treba pogledati tudi širše, saj so stroški za reprezentanco po letu 2012 začeli strmo naraščati. Današnja razprava bi morala pripeljati do zaključkov, da so "nekateri res hudi porabniki, nekaterim pa kaj takega ne bi mogli očitati". Ob tem je Gorenak navedel vojsko in policijo, saj ga čudi dejstvo, da ima obrambno ministrstvo za reprezentanco na voljo 195.000 evrov, notranje ministrstvo pa zgolj 17.000 evrov.

Do porabe za reprezentanco je bil kritičen tudi Miha Kordiš iz ZL-ja, ki je poudaril, da podatki o planirani porabi kažejo na ekscesno zapravljanje sredstev na kar nekaj ministrstvih. Urška Ban iz SMC-ja pa je medtem dejala, da je vlada že v letu 2009 sprejela uredbo o stroških reprezentance, ki urejajo porabo sredstev za reprezentanco in omejitev stroškov in vodenje evidence stroškov reprezentance pri vseh vladnih proračunskih porabnikih. Proračun za leto 2015 je državnim organom za stroške reprezentance namenil dobrih 1,5 milijona evrov, v prvi polovici leta pa je bilo pridobljenih nekaj več kot 750.000 evrov. Realizacija torej ne presega planiranih vrednosti, je pojasnila Banova.

Židanov odgovor se je zdel dober Francu Jurši iz DeSUS-a, saj v stranki menijo, da morajo biti sredstva reprezentance proračunskih porabnikov skrbno načrtovana in porabljena. Ljudmila Novak iz NSi-ja pa je prepričana, da bi morali biti uradniki, ki so račune napačno knjižili, kaznovani. Sredstva za reprezentanco morajo biti porabljena varčno in za stvari, za katere so bila namenjena, je dodala.