Na razpis so se prijavili sedanji generalni direktor Igor Kadunc, direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak in predsednik nadzornega sveta Andrej Grah Whatmough, ki so ga sicer ob obeh neuspelih poskusih razrešitve Kadunca omenjali kot kandidata za vršilca dolžnosti.
V prvem krogu glasovanja ni nihče izmed treh kandidatov dobil potrebne večine 15 glasov. Grah Whatmough je prejel 14 glasov, Gorščakova sedem glasov, Kadunc pa šest. Ena glasovnica je bila neveljavna. Nato je potekal drugi krog glasovanja, v katerem se je odločalo med Grahom Whatmoughom in Gorščakovo. Prvi je prejel 18 glasov, Gorščakova devet. Tudi v drugem krogu ena glasovnica ni bila veljavna. Obakrat je glasovalo 28 programskih svetnikov.
Kandidati so morali pred glasovanjem med drugim predstaviti stališče do položaja in vloge RTV Slovenija v slovenskem medijskem prostoru, do medijske zakonodaje, ki ureja položaj zavoda, ter do ključnih izzivov na področju programskih, produkcijskih in poslovnih procesov ter na področju financ. Nato so imeli možnost podati mnenje o predstavitvah in kandidatih še sami programski svetniki.
"Iskali bomo vse mogoče notranje rezerve"
Grah Whatmough je v predstavitvi svojega programa poudaril, da je vloga generalnega direktorja zavoda ustvariti pravne, finančne in organizacijske razmere za izvajanje zavodovega poslanstva. Zavzel se je za finančno stabilizacijo zavoda, saj bo do sredine prihodnjega leta zmanjkalo finančnih rezerv in sredstev za ohranitev zavoda v zdajšnji obliki.
"To je velik del mojega programa. Verjamem, da je velika večina programskih svetnikov sledila mojemu pozivu, da je treba k temu koreniteje pristopiti. Mislim, da RTV Slovenija v programskem smislu opravlja svoje poslanstvo dobro. Akutni izzivi so res predvsem na finančnem področju. V programu sem napovedal tudi to, da bomo iskali vse mogoče notranje rezerve, iskanje kakršnih koli zunanjih virov bo v drugem planu," je pojasnil v pogovoru v oddaji Odmevi.
Predvidel je spodbujanje k upokojevanju delavcev, ki imajo izpolnjene upokojitvene pogoje. Z vsakim od njih bi se rad pogovoril in hkrati preveril, ali je že bil zagotovljen prenos znanja na mlajše. Poleg tega načrtuje izvedbo sistematizacije delovnih mest in večjo skrb za karierni razvoj zaposlenih, posebna delovna skupina pa bo pripravila predlog zakona o RTV-ju.
Grah Whatmough ne računa na zvišanje RTV-prispevka, za zdaj pa ne napoveduje zamenjave programskih direktorjev radia in televizije, je poročal Radio Slovenija.
"Regionalni centri so zelo pomembni, regionalne vsebine so po mojem mnenju ena izmed prednosti tega javnega zavoda, ki je v tem smislu unikum v slovenskem prostoru. Mislim, da bodo igrali zelo pomembno vlogo v naslednjem mandatu," je med drugim še povedal v Odmevih.
Kaj je bil poudarek Kadunca in Gorščakove
Po Kadunčevem mnenju je pomembno, da poslujejo čim bolj urejeno, osnov za spore po njegovih besedah ni, nenehno pa je treba stremeti k čim boljšim učinkom dela. Sicer pa je RTV po njegovi oceni pred velikimi izzivi, med katerimi je na prvem mestu sodelovanje pri opredelitvi, kakšno javno RTV naj bi imela Slovenija. Po njegovem mnenju je treba odgovoriti na vprašanje, ali naj se obseg programov zmanjša ali pa naj se morda nekatera področja celo okrepijo. Če se bo to doreklo, se bodo našle tudi ustrezne rešitve za stabilno financiranje, je prepričan. V zadnjih letih so po njegovih besedah dokazali, da lahko delujejo bolje in učinkoviteje.
Največji izziv na RTV Slovenija je povezava programskih, produkcijskih in poslovnih procesov s financami, kar je odmik od razmišljanja, ki poudarja delitev med programom in produkcijo, poslovanjem in financami, pa je poudarila Gorščakova. Po njenih besedah v sodobnem medijskem svetu načrtovanje programskih vsebin poteka hkrati z načrtovanjem produkcije in financ, poslovni procesi pa so okvir, ki se spreminja glede na potrebe. Načrtovanje polne cene oddaj, programskih pasov ali spletnih strani ostaja po njenih navedbah cilj za celotno organizacijo RTV Slovenija, saj načrtovanje predvsem zunanjih stroškov pomeni nepreglednost nad porabo notranjih virov.
Za izvolitev je moral kandidat za generalnega direktorja zbrati vsaj 15 od 29 glasov programskih svetnikov. Če noben kandidat ne bi dobil večine, bi razpis ponovili. Mandat generalnega direktorja traja štiri leta, izbrani kandidat pa ga bo nastopil 24. aprila, ko poteče mandat trenutnemu generalnemu direktorju Kaduncu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje