Gentiloni je po srečanju s Cerarjem izrazil upanje, da bo delovanje EU-ja privedlo do pozitivnega razpleta, ki bo zadovoljilo tako Slovenijo kot Hrvaško.

Cerar je izrazil zadovoljstvo, da tudi njegov italijanski kolega podpira stališče, da je treba spoštovati stališča EU-ja, ki sledijo spoštovanju mednarodnega in evropskega prava. Ob tem je poudaril, da morajo vse članice EU-ja spoštovati načela mednarodnega prava, kar izrecno poudarja tudi Evropska komisija.

O zadržkih Slovenije glede vstopa Hrvaške v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je Cerar dejal, da ne gre za nasprotovanje Slovenije, temveč za opozorilo, da mora vsaka država, ki želi postati članica tako pomembne organizacije, izpolnjevati določene pogoje. Pri Hrvaški "za zdaj ne vidimo, da so vsi ti pogoji izpolnjeni", je dejal premier, pri čemer je izpostavil spoštovanje vladavine prava.

Kot je dejal, ima Hrvaška vsak trenutek možnost odstopiti od svojega stališča, ki za zdaj po njegovih besedah pomeni nasprotovanje mednarodnemu in evropskemu pravu, in potem bodo vse poti odprte. Slovenija bo vztrajala pri teh načelnih stališčih tudi v prihodnje, je zatrdil.

Odnosi med Italijo in Slovenijo "odlični"
Premierja sta se sicer strinjala, da so dvostranski odnosi med Slovenijo in Italijo odlični. Pohvalila sta dobro gospodarsko sodelovanje, blagovna menjava znaša 6,5 milijarde evrov, oba sta izpostavila velik obisk italijanskih turistov v Sloveniji.

Izmenjala sta tudi poglede na prihodnost EU-ja. Cerar je poudaril, da je Slovenija odgovorna članica EU-ja, schengenskega in evroobmočja, ki si želi ostati v najbolj povezanem območju unije in dati svoj prispevek k enotni EU tudi v prihodnje. Izpostavila sta pomen enotnega stališča sedemindvajseterice glede brexita. Gentiloni je dejal, da tesnejše sodelovanje ne pomeni, da bodo nastale ožje skupine držav, druge pa bodo izključene, temveč bodo državam, ki si želijo tesnejšega sodelovanja, to omogočili.

Pri vprašanju migracij je Cerar izrazil zadovoljstvo, da je v zadnjem času prišlo do zmanjšanja neregularnih migracij preko Sredozemskega morja, kar je po njegovih besedah rezultat skupne zunanje politike EU-ja v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Poudaril je, da sta se z Gentilonijem strinjala, da mora EU v prihodnje ostati zelo dejavna, koordinirana in budna na tem področju ter reševati krize pri njihovem izvoru.

Napredek pri vprašanju migracij
Gentiloni je potrdil, da je Italija v zadnjih mesecih naredila viden napredek pri vprašanju migracij, v juliju in avgustu se je zmanjšal dotok migrantov preko Sredozemskega morja. To je rezultat italijanske politike in evropske podpore tej politiki, je dejal Gentiloni, ki je pohvalil vlogo Slovenije v operaciji EU proti tihotapcem migrantov v Sredozemskem morju Sophia.

Cerar je izpostavil tudi vprašanje nadzora na notranjih mejah schengenskega območja. Ob tem je poudaril, da bo EU obstala samo, če ji bo uspelo vrniti schengen v prvotno stanje, ko ne bo več nadzora na notranjih mejah.

Premierja sta se odzvala tudi na odločitev Sodišča EU, ki je zavrnilo tožbi Slovaške in Madžarske proti kvotam za razporejanje beguncev po uniji. Oba sta poudarila, da je sodišče s tem potrdilo, da je treba odločitve, sprejete na evropski ravni, spoštovati. Italija in Slovenija to počneta in bilo bi prav, da tako ravnajo tudi druge države, je dejal Gentiloni.

Poudaril je, da je odločitev pomembna tudi v luči solidarnosti med članicami EU-ja. Cerar je dodal, da je načelo solidarnosti vezno tkivo, ki bo EU povezovalo tudi v prihodnje, brez tega unija po njegovih besedah ne bo mogla zagovarjati svojih vrednot.