Vendar pa so v Gibanju za Slovenijo uporabili plan B - ker jim do roka ni uspelo zbrati 8.000 podpisov, so se v volilni boj vpisali kot stranka. Stranka Gibanje za Slovenijo je sicer nastala iz nekdanje Junijske liste, ki je nastopila na volitvah leta 2004 in je bila že registrirana kot politična stranka in ker je šlo zgolj za preimenovanje, nove stranke ni bilo treba ustanavljati.

Ustavni sestanek društva 8. oktobra
Društvo po večini povezuje slovenske župane, eden izmed pobudnikov društva in bohinjski župan Franc Kramar je pojasnil, da se Gibanje za Slovenijo zavzema za državo, ki bi bila servis državljanom, pa tudi občinam. Vendar pa ne gre za gibanje županov, župani so bili le pobudniki gibanja, saj "se prav župani vsakodnevno srečujejo s težavami ljudi".

Gibanje se tako ni umestilo na levi ali desni pol političnega prostora. Na ustanovnem zboru pa so bili kot člani predsedstva izvoljeni Gorazd Drevenšek, Bojan Krajnc, Anton Maver, Mojmir Pustoslemšek in Anton Slana, v nadzorni odbor Franc Jerič, Romana Lesjak in Marjan Šarec, v programski svet pa Rupert Gole, Bernardka Krnc, Nada Pavšič in Vladimir Prebilič. Od drugih organov gibanja so bili potrjeni še Franci Anderlič, Manja Izlakar in Bojan Mavrič Vidovič kot člani komisije za članstvo in kot tajnik gibanja Urška Končar.

Rešitve za gospodarstvo, energetiko ...
Gibanje za Slovenijo se zavzema za naložbe v infrastrukturo, zlasti železniško, lokalnim okoljem je po njihovem mnenju treba zagotoviti pogoje za razvoj z informacijsko tehnologijo. Kot prednostno nalogo so izpostavili potrebo po spremembi strukture državne uprave, saj države danes ne vodijo ministri, ampak birokracija.

Na področju gospodarstva je po njihovem mnenju treba izvesti konsolidacijo bančnega sistema, saj državljani danes rešujejo banke, te pa ne rešujejo gospodarstva. Rešitev na področju energetike vidijo v kogeneraciji, ki temelji na proizvodnji električne energije iz povsem obnovljivih virov. Nujno pa bi bilo treba vzpostaviti povezavo med šolstvom in gospodarstvom ter med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom.

AUKN ukiniti, NLB poslati na trg
Predsednik gibanja Franc Kramar med konkretnimi cilji poudarja, da bi število ministrstev zmanjšal na največ deset ali 11, ustavil bi dodatno zadolževanje in poiskal notranje rezerve "z zmanjšanjem diktature birokracije". Uvesti bi bilo treba davek na luksuzne nepremičnine, znižati pa davke in prispevke za gospodarske subjekte.

Pristojnosti nad državnim premoženjem v podjetjih, skladih in agencijah bi Kramar prenesel pod okrilje vlade in DZ-ja, saj je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb po njegovih besedah "kilavo dete". NLB bi poslal na bančni trg. "

Neodvisnost za kulturo in medije
Pokojnine po mnenju Kramarja niso breme, ampak pridobljena pravica, zato naj se v pokojninski sklad vnesejo tudi kupnine morebitne odprodaje državnega premoženja. Za zajezitev brezposelnosti bi lahko po njegovem mnenju uvedli javna dela. Zagovarjajo tudi javno zdravstvo, kulturi želijo omogočiti normalen razvoj brez političnih vplivov, medijem pa neodvisnost.

Morebitni mandatar Prebilič se je že umaknil
Kot mandatarski kandidat Gibanja za Slovenijo je bil predlagan župan Kočevja Vladimir Prebilič. Vendar se je ta po tem, ko društvo ni uspelo zbrati dovolj podpisov in je kandidatno listo vložilo kot stranka, umaknil in ni želel več kandidirati. Prebilič je bil namreč prepričan, da njihova prednost ravno v nestrankarskem značaju.

Nosilka kampanje je tako postala županja Šmarjeških Toplic Bernardka Krnc, na listi kandidatov pa je med drugimi tudi nekdanji košarkar Dušan Hauptman.