Vlada v rebalansu predlaga, da se odhodki znižajo za 609 milijonov evrov, na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodkov pa po novem pričakuje 13,1 milijarde evrov oz. 233 milijonov evrov manj kot doslej. Proračunski primanjkljaj naj bi se tako znižal na približno 2,9 milijarde evrov oz. 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Poslanke in poslanci bodo o predlogu rebalansa skupaj s predlogom novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 glasovali v četrtek.

Premier Robert Golob je ob predstavitvi predloga rebalansa v uvodnem nagovoru poslankam in poslancem spomnil na svoj govor ob predstavitvi proračunov za leti 2023 in 2024 oktobra lani. "Takrat sem govoril o zgodovinskosti trenutka in o tem, kako je skorajda nemogoče napovedati razplet dogodkov. Evropa je bila zaradi ruske agresije v globoki energetski in prehrambni krizi, nismo vedeli, kaj bo z gospodarstvom, napovedovala se je recesija," je dejal. Dodal je, da je kljub vsemu takrat izražal optimizem, da bo takratni predlog proračuna stvari uredil.

"Napovedali smo rekordna sredstva za pomoč gospodinjstvom na eni in gospodarstvu na eni strani," je dejal Golob in spomnil, da je bilo napovedanih za 13,3 milijarde prihodkov, 16,7 milijarde odhodkov ter primanjkljaj na ravni 5,3 milijarde. "Danes imamo pred sabo rebalans, ki je ne samo potrdil optimizem, ki sem si ga upal oktobra lani javno napovedati, ampak je v resnici še boljši," je dejal Golob.

Kot je poudaril, v Sloveniji in drugje v Evropi ni recesije, energetska kriza je bila uspešno obvladana, proračunski primanjkljaj v slovenski državni blagajni pa se s predlogom rebalansa zmanjšuje. "Res je, da je prihodkov nekoliko manj, 13,1 milijarde evrov, je pa tudi odhodkov bistveno manj planiranih v rebalansu 16,1 milijarde. In primanjkljaj je samo 4,5 odstotka, pomembno se je znižal," je dejal.

Golob je dodal, da je vladi ob tem uspelo doseči dve pomembni stvari – da so ukrepi dali učinke in da se je ohranila rekordna raven naložb. "Že lani smo napovedali, da je edini ustrezen izhod iz krize to, da se vlaga v razvoj, znanje in inovacije," je poudaril. Naštel je podpis dogovora med GZS-jem, vsemi znanstvenimi institucijami in vlado o strateškem vlaganju, naložbo v farmacevtsko industrijo v vrednosti 400 milijonov evrov in podpis strateškega dogovora o vlaganju v avtomobilsko industrijo.

Glavni dokaz, da vladni ukrepi delujejo, so po Golobovih besedah pribitki na slovenske obveznice in strošek zadolževanja. Slovenija je po njegovih navedbah med državami, v katerih je strošek zadolževanja zrasel najmanj. "Pribitek, ki ga mi plačujemo, je 25 odstotnih točk. Španija jih ima 42, Hrvaška 80, Italija 125, Madžarska, po kateri se nekateri tako radi zgledujejo, jih ima 210," je naštel Golob. "Ti podatki, s katerimi svetovni finančni trgi ocenjujejo uspešnost te vlade in ukrepov, ki smo jih sprejemali 10. oktobra lani, povedo vse. Zato o tem rebalansu, ki v resnici položaj samo še izboljšuje, lahko rečem samo eno stvar – kar tako naprej," je zaključil Golob.

Boštjančič poudaril stabilnost javnih financ in blaginjo državljanov

Podrobneje je spremenjene številke predstavil finančni minister Klemen Boštjančič. Znižanje pričakovanih prihodkov za 233 milijonov evrov je pojasnil z nižjimi prilivi od dohodnine kot posledice zvišanja povprečnine, nižje rasti pobranega davka od dohodkov pravnih oseb ter manj prejetimi sredstvi iz evropskega proračuna. Po drugi strani bodo višje trošarine ter nekateri davčni in nedavčni prihodki.

Znižanje načrtovanih odhodkov pa omogočajo spremenjene razmere na trgu energentov, ki so zdaj po Boštjančičevih besedah bistveno manj nepredvidljive. Skladno s tem se zmanjšuje obseg sredstev za blaženje draginje, je dejal. Zmanjšujejo se tudi rezerva za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Obseg izdatkov za naložbe medtem ostaja nespremenjen, pri čemer bodo v ospredju projekti, podprti predvsem z EU-jevimi sredstvi.

Ob tem je Boštjančič opozoril, da se Slovenija tako kot številne države še vedno spopada z negotovimi makroekonomskimi razmerami in izzivi, kot sta stanje na energetskih trgih in visoka inflacija. Razmere se sicer postopoma izboljšujejo, vseeno pa naloga vlade ostaja skrbno načrtovati javne finance in jih usmerjati v ukrepe, ki bodo pripomogli k stabilizaciji gospodarstva ter izboljšanju blaginje in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije, je dejal.

Rebalans je potreben zaradi reorganizacije vlade, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Od 24. januarja jo tako sestavlja 20 ministrstev. V tem smislu se ustrezno prerazporejajo sredstva med posameznimi resorji. Boštjančič je ob tem poudaril, da se skupni kadrovski načrt zaradi reorganizacije dela vlade ni povečal. "Prerazporedili smo 600 javnih uslužbencev, vse zaposlitve na novih ministrstvih so torej del prenosa obstoječih kvot med organi," je dejal.

Kritike opozicije: preskromna pomoč in visok primanjkljaj

Opozicijske poslanske skupine so po pričakovanjih do predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna kritične. Načrtovani odhodki proračuna se sicer z rebalansom znižujejo, a kot je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS), z nekaj več kot 16 milijardami evrov še vedno ostajajo rekordno visoki. "Z odhodki tako bistveno presegate zmožnosti države, saj načrtujete tudi znižanje prihodkov," je dejala in menila, da državljani in gospodarstvo od tako visokih odhodkov ne bodo imeli veliko.

2,9 milijarde evrov primanjkljaja pa pomeni tudi dodatno zadolževanje, kar se zdi poslanki SDS-a skrb vzbujajoče. Obresti so namreč visoke in bodo še višje, zato se zadolževanje trenutno ne izplača, še posebej, če država ta sredstva namenja za plače in tekoče transferje, je dejala. Koaliciji je očitala, da ji ni mar za ljudi. "Za vas je pomembno, da imate več ministrstev, več državnih sekretarjev, več kabinetnih zaposlitev in več fikusov," je dejala. Pomoč gospodarstvu in ljudem ni zadostna, njihove konkretne izzive bi morali dodatno nasloviti, je zahtevala.

Vlada bi morala biti po mnenju opozicije pozorna predvsem na še vedno visoko inflacijo, ki hromi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Namreč gospodarska klima ni rožnata. Prihaja do ohlajanja, do upada naročil, predvsem pa gospodarstvo opozarja na nekonkurenčnost zaradi previsokih cen energije," je dejal Franc Rosec (SDS).

Tudi Jernej Vrtovec (NSi) je opozoril na visok načrtovani primanjkljaj, "v bistvu tretji največji primanjkljaj v zgodovini Slovenije". Pozval je predvsem k ustvarjanju razmer za izboljšanje gospodarske klime. "Srednjeročno in dolgoročno bo pomembno, da bo država ustvarila stabilno, predvidljivo in prijazno poslovno okolje, ki bo omogočilo nagrajevanje tistih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost," je dejal. Namesto dodeljevanja državnih subvencij se mu ob tem zdijo pomembnejši nagrajevanje najustvarjalnejših, hitrejši postopki, nizke davčne obremenitve in stabilnost regulatornega okvira.

Finančnega ministra Boštjančiča je pozval k razbremenitvi plač. "Imamo tretje najbolj obdavčene plače v državah OECD-ja in v tem letu bi morali nekaj narediti, da bi plače razbremenili in omogočili ljudem višje plače," je dejal Vrtovec.

Zvonko Černač (SDS) pa je menil, da bi morali iti z rebalansom načrtovani ukrepi v smeri zmanjšanja inflatornih pričakovanj in znižanja obremenitev ljudi, a je ravno obratno. Gredo v smeri povečevanja obremenitev in inflacije ter s tem slabšanja standarda ljudi, predvsem tistih, ki imajo najmanj.

Minister Boštjančič je vse, ki so zahtevali razbremenitev plač, vprašal, od kod naj se potrebna sredstva vzamejo. Naj povedo, kateri socialni prispevki naj se zmanjšajo in kje naj se potem zmanjšajo tudi pravice, saj je to povezano, je dejal. Černač je na to odgovoril, naj se odvzame tistim, ki so sposobni delati, a ne delajo in bi lahko, pa vseeno dobivajo socialne transferje.

Poslanci koalicijskih strank rebalansu napovedujejo podporo

V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica menijo, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere. Gre predvsem za tehnični rebalans zaradi reorganizacije vlade in prav in gospodarno je, da se predvideni primanjkljaj znižuje, je dejala Monika Pekošak (Svoboda).

"Vlada z rebalansom še naprej sledi svoji temeljni usmeritvi v zahtevnem času energetske krize in draginje, to je pomoč najranljivejšim med prebivalstvom in podpora gospodarstvu," je pa ocenila Andreja Kert (Svoboda). Za obravnavani dokument si ministrstvo za finance in vlada po njenih besedah zaslužita pohvalo. "Rebalans je tako na prihodkovni kot odhodkovni strani načrtovan realno, omogoča tekoče izvajanje vladnih nalog, hkrati pa vzpostavlja fiskalna prizadevanja, ki bodo omogočala nadaljnje zniževanje javnofinančnega primanjkljaja," je dejala. Postopno naj bi se zniževal tudi dolg države.

Soniboj Knežak (SD) je poudaril, da delež sredstev za naložbe ostaja visok, predvsem na račun evropskih sredstev. "Proračun tudi z rebalansom ostaja v večini naravnan razvojno in v dobro ljudi," pa je dodal Milan Jakopovič (Levica). Oba sta se med drugim zavzela za ukrepe, ki bodo krepili socialno državo.

DZ se je seznanil tudi s predlogom novele zakona o izvrševanju proračunov

Poslanci so sejo nadaljevali z obravnavo predloga novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Predlog je predstavila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Kot je dejala, gre za manjše spremembe, večinoma pa se nanašajo na spremenjeno terminologijo, kot določajo predpisi EU-ja.

Spremembe zakona, ki je pogoj za tekoče in nemoteno izvrševanje proračuna, se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države v tem letu na približno 4,2 milijarde evrov in poroštev na 1,2 milijarde evrov. Omogočajo se tudi predplačila za javne agencije na področju kulture.

V koaliciji so napovedali podporo noveli zakona. "Z namenom izboljšanja gmotnega položaja upokojencev smo koalicijske poslanske skupine vložile amandma, s katerim zagotavljamo sredstva za dvig minimalno zajamčene pokojnine na 700 evrov in božičnico za upokojence," je povedala Monika Pekošak (Svoboda).

Rado Gladek (SDS) je opozoril, da vlada pri pripravi novele zakona ni sledila potrebam ljudi in občin, saj ni spremenila člena, ki se nanaša na povprečnino. Zato je njegova poslanska skupina vložila dopolnilo, s katerim predlaga dvig povprečnine z zdajšnjih 700 evrov na 773,66 evra. Predlagajo tudi zvišanje letnega dodatka za upokojence.

V NSi-ju novele zakona ne bodo podprli. Kot je dejal poslanec te stranke Aleksander Reberšek, namreč ne prinaša pomembnejših sprememb, zagotavljanje proračunskih sredstev skladu za okrevanje in odpornost pa bi lahko razumeli kot potuho vladi zaradi zamude pri doseganju mejnikov.

Poslanci tudi skozi prvo obravnavo predloga insolvenčnega zakona

DZ je ob tem opravil tudi prvo branje predloga novele insolvenčnega zakona. Predlog vsebuje uresničitev odločb ustavnega sodišča, v katerih je to ugotovilo neustavnost zakonskih rešitev. Vsebuje tudi prenos evropske direktive o prestrukturiranju in insolventnosti. "Med najpomembnejšimi novostmi je uvedba pojma grozeče insolventnosti in postopka sodnega prestrukturiranja zaradi takšne insolventnosti, ki je namenjen pravočasnemu pristopu dolžnika k prestrukturiranju," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi.

Predlog vsebuje še spremembe za večjo učinkovitost insolventnih postopkov. "To želimo doseči z jasnejšimi in strožjimi pravili, ki urejajo obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti in grozeče insolventnosti," je povedala in dodala, da je uspešnost postopkov prestrukturiranja močno povezana s pravočasnim pristopom k prestrukturiranju.

Predlogu so poslanske skupine ob nekaj pripombah opozicije napovedale načelno podporo, DZ bo o njegovi primernosti za nadaljnjo obravnavo glasoval v četrtek.