Danes je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, v počastitev katerega so v Prekmurju že včeraj pripravili več slovesnosti, državna proslava pa je bila sinoči v Beltincih.

"Danes praznujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Praznujemo pogum in prizadevanja naših prednikov, vztrajni odpor proti potujčenju ter negovanje našega jezika, naše kulture in identitete. Vse to nas je po stoletjih prizadevanj pripeljalo do našega skupnega zgodovinskega cilja. Danes lahko v svoji lastni državi simbolno praznujemo povezanost, enotnost in razcvet našega naroda. To ni samoumevno in je danes še posebej pomembno, ker živimo v času s številnimi izzivi zaradi ogrožanja miru in svobode za številne prebivalce našega planeta," je v praznični poslanici zapisal premier Robert Golob.

Po njegovih besedah se na praznični dan ne gre ozirati le v preteklost, saj moramo biti ponosni tudi na sedanjost in na vse naše prihodnje načrte. "Danes pozabimo na vašo pregovorno skromnost, čas je, da se sliši o vaših dosežkih – o odličnosti turizma, vrhunski kulinariki, upravljanju naravnih vrednot, bogati kulturni dediščini in srčnosti ter gostoljubnosti ljudi v vaših krajih," je nadaljeval premier.

V zadnjih letih se je po Golobovih besedah v Prekmurju skokovito povečal tudi znanstvenoraziskovalni potencial, saj regija postaja ena najživahnejših v razvojnem smislu. Položen je bil temeljni kamen za izgradnjo visokotehnološkega centra za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v Lendavi, posodablja se murskosoboška bolnišnica, tu so tudi naložbe v trajnostno in visokotehnološko pridelavo hrane, je naštel premier in dodal, da regija "končno dobiva podobo in ugled, ki ji že od nekdaj pripadata".

"Spoštovane Prekmurke in Prekmurci, Slovenija je pisana sestavljanka raznolikosti; geografskih, zgodovinskih in človeških. Kar velja, je to, da smo povezani z istimi cilji, da gradimo državo, ki bo vedno lahko ponosna na svojo preteklost, hkrati pa polna upanja za prihodnost. Državo, v kateri bodo prebivalke in prebivalci našli tisto, kar ljudje najbolj potrebujemo. Mir, varnost in blaginjo," je premier Golob sklenil čestitko.

"Simbol zmage nad krivicami"

Združitev Prekmurja z matičnim narodom, ki ga s praznikom (ki ni dela prost dan) zaznamujemo od leta 2006, je imela po mnenju Urške Klakočar Zupančič izjemen kulturni in politični pomen. "Prekmurje je s tem dobilo priložnost za razvoj in napredek, ki ju je ogrska oblast več stoletij zavirala. Bila je tudi simbol zmage slovenskega naroda nad krivicami in dokaz, da lahko slovenska narodna zavest preživi tudi najhujše preizkušnje," je na sinočnji proslavi v Beltincih dejala predsednica DZ-ja.

"Združitev Prekmurja z matičnim narodom ni le zgodovinski dogodek, ampak je tudi opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj," je opomnila in dodala: "Ta dogodek nas opominja na moč enotnosti, na vrednost naše narodne identitete, naše kulture in na pomen ohranjanja naših korenin." Nagovor je sklenila z mislijo, da je "naša dolžnost, da ohranimo ta dragoceni del naše domovine, kjer se prepletajo zgodovina in sodobnost, tradicija in napredek".

Sorodna novica "Slovenija je z združitvijo Prekmurcev z matičnim narodom največ pridobila z ljudmi, s Prekmurci"

"Za dobrobit naroda si je treba vsakodnevno prizadevati"

Tedanja država – Kraljevina SHS – je Prekmurje dobila po prvi svetovni vojni za zeleno mizo na pariški mirovni konferenci. Velesile so po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci namreč soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Prekmurski Slovenci so namreč stoletja pod ogrsko oblastjo ohranjali svojo kulturo in jezik. Narodna zavednost pa tudi danes ni samoumevna, poudarja prvi mož Prekmurskega društva General Maister Murska Sobota Marjan Farič.

"Za svojo državo, za dobrobit tega naroda, za svojo nacionalno substanco si je treba prizadevati vsakodnevno in biti pozoren na vse poskuse relativizacije zgodovine," je povedal Farič.

105 let od prevzema oblasti

Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zaznamujemo v spomin na dogodke pred 105 leti, ko je jugoslovanska vojska 12. avgusta 1919 v Prekmurju prevzela oblast.

17. avgusta je nato vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti. To se je zgodilo na zborovanju v Beltincih, kjer se je zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja k matični domovini.

Dan združitve prekmurskih Slovencev je državni praznik, a ni dela prost dan, praznujemo pa ga od leta 2006. Državne proslave pripravijo vsako peto leto.

Na Morsu opomnili tudi na Maistrovo vlogo

Ob prazniku so se na ministrstvu za obrambo spomnili tudi vloge generala Rudolfa Maistra pri tem pomembnem dogodku za slovenski narod. General Maister je Prekmurju namenjal veliko pozornosti, so spomnili, saj brez Maistra in njegovega prizadevanja za vojaško zavarovanje severne slovenske etnične meje na Štajerskem vprašanja, ali je Prekmurje lahko slovensko, na pariški mirovni konferenci verjetno ne bi bilo, so zapisali.

Številni visoki gostje

Petkove proslave v Beltincih so se udeležili številni politiki in predstavniki različnih institucij. Med drugimi aktualna predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, prvi predsednik republike Milan Kučan, več ministrov in ministric ter koalicijskih in opozicijskih poslancev.

Za umetniški program z naslovom Med zemljo in nebom – razsežnosti prekmurske duše pa je z izjemnimi nastopajočimi poskrbela scenaristka in režiserka Mateja Kokol.

Prekmursko senje v Ljubljani

V soboto je Klub Prekmurcev v Ljubljani na Prekmurskem trgu v prestolnici tretjič pripravil prireditev Prekmursko senje, na katerem so se predstavili ponudniki prekmurske kulinarike in drugih izdelkov.

Popoldne je nagovoru predsednice kluba Maje Benko sledila okrogla miza s prekmurskimi literati, nato pa zabava s prekmurskima glasbenima skupinama Halgato in Večni problem.

"Ponosni smo na prireditev, ki je v glavnem mestu. Navsezadnje tudi Prekmurski trg pomeni, da sta Ljubljana in Murska Sobota že vrsto let tesno povezani. So pa v Sloveniji žal stvari zelo centralizirane, zato bi si želeli tudi v naši pokrajini kakšno institucijo, okoli katere bi lahko generirali nadaljnji razvoj," je poudaril župan Murske Sobote Damjan Anželj.

Slovenija s Prekmurjem pridobiva, tudi zaradi številnih obrtnikov, narave in turizma, je dejala Benko.

Podžupan Ljubljane Dejan Crnek je zatrdil, da Ljubljana tvorno sodeluje z Mestno občino Murska Sobota. "Povsod smo ugotavljali, da so res izjemni ljudje z velikim čutom za sodelovanje, s čutom za človeka, z občutkom za domovino in mesto. Zato se nam zdi, da so tisti, ki v Ljubljani delujejo, stanujejo, dodana vrednost našemu mestu," je dodal.

Prireditve se je udeležil tudi prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.