Premier Borut Pahor utegne sam predlagati glasovanje o zaupnici vladi, meni prvak Zaresa Gregor Golobič in dodaja, da je verjetno, da bi jo vezal na kakšno pomembno politično temo.
Takšna tema bi lahko bil, denimo, državni proračun, je v odzivu na grožnjo SDS-a z interpelacijo zoper celotno vlado za TV Slovenija potrdil Golobič. Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša je namreč ob robu sveta SDS-a dejal, da bodo v stranki razmislili o vložitvi konstruktivne nezaupnice oz. interpelacije zoper vlado, člani koalicije pa se na te napovedi že odzivajo.
Golobič precej oster
Minister za visoko šolstvo in predsednik Zaresa sicer navaja še, da je napoved SDS-a"preračunljivo piarovska" in pojasnjuje, gre za medijske in ne dejanske politične učinke, za politikanstvo in požigalniško politiko. Dodal je še, da gre za manifestacijo politike, ki ne želi prepoznati dejanskega stanja in v vsakem problemu skuša kovati strankarski politični dobiček.
Sicer pa se v vladi ne bojijo, da bi prišlo do politične krize. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki morebitno napoved interpelacije označuje kot politični pritisk, je pojasnil, da opozicija za uspešno interpelacijo potrebuje večino glasov v državnem zboru, a dvomi, da bi jo dobila. Nesmiselno se mu zdi govoriti o tem, ali bi stranka upokojencev vstopila v koalcijo z SDS-om, če bi ta zmagal na morebitnih predčasnih volitvah. "DeSUS gre v tisto vlado, v kateri lahko zastopa interese upookojencev," poudarja.
"Če opozicija meni, da vlada ne dela dobro ..."
Medtem pa Matej Lahovnik, Zares, pravi, da ima opozicija do interpelacije pravico. "Če opozicija meni, da vlada ne dela dobro, in če meni, da imajo boljše rešitve, je interpelacija običajni dokument, v čemer ne vidim nič spornega," meni Lahovnik.
Napoved morebitne interpelacije pa po mnenju ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs "ni nič novega". SDS je po njenih besedah v zadnjih desetih dneh, "ko se vlada ukvarja z izjemno težkimi vprašanji, začela akcijo, ki je v ravnanju te stranke znana že iz preteklosti - to je ščuvanje posameznih skupin v državi proti drugi skupini".
Kaj je interpelacija?
Interpelacija je posebna oblika uveljavljanja odgovornosti vlade ali posameznega ministra, ki jo v pisni obliki predsedniku državnega zbora predloži najmanj deset poslancev, ta pa jo nato posreduje tistim, ki jih interpelacija zadeva. Odgovor na interpelacijo je treba pripraviti v najmanj 15 in največ 30 dneh od prejema. Odločanje o interpelaciji se nato uvrsti na prvo sejo državnega zbora, do takrat pa si vlagatelji lahko tudi premislijo. Po razpravi poslanci sprejmejo sklep, lahko se odločijo tudi za glasovanje o nezaupnici.
Po mnenju notranje ministrice in predsednice LDS-a Katarine Kresal želi Janša vzpostaviti mnenje, da obstaja politična kriza, a te po njenih besedah ni. "Obstaja gospodarska kriza, zato so odločitve težje, a to še ne pomeni, da je treba zganjati paniko," je dejala. Kresalova sicer ne verjame, da se lahko z interpelacijo zgodi resna politična kriza.
Minister za promet Patrick Vlačič je povedal, da bo v primeru interpelacije, "imel na svojem ministrstvu kar veliko povedati". Na vprašanje, ali je realno, da nas po gospodarski zadene tudi politična kriza, Vlačič odgovarja, da teh težav ne vidi, saj vlada deluje veliko bolj koherentno, kot je videti navzven.
Janša: Iz razprav veje zaskrbljenost
Janša je sicer temo o morebitni interpelaciji načel od robu seje Sveta SDS-a, na kateri so obravavali aktualne gospodarske in socialne razmere v državi. Po Janševih besedah iz razprav veje velika zaskrbljenost nad tem, kar se dogaja, še posebej nad neodločnim, včasih zmedenim, predvsem pa neučinkovitim ukrepanjem vlade v spopadu z gospodarsko krizo.
INTERPELIRANI MINISTRI (IN VLADA)
junij 1993: Miha Kozinc, minister za pravosodje, predlog za razrešitev ni izglasovan
marec 1994: Mitja Gaspari, minister za finance, predlog za razrešitev ni izglasovan
marec 1994: Janez Janša, minister za obrambo, predlog za razrešitev je izglasovan
november 1994: Jelko Kacin, minister za obrambo, predlog za razrešitev ni izglasovan
maj 1995: Meta Zupančič, ministrica za pravosodje, predlog za razrešitev ni izglasovan
november 1995: Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti, januarja 1996 sam odstopi s funkcije
februar 1996: Jožef Školč, predsednik DZ-ja in Zoran Thaler, minister za zunanje zadeve. Thaler je maja razrešen, obenem pa pride do prekinitve koalicijske pogodbe med LDS-om in SKD-jem
marec 1996: Božidar Voljč, minister za zdravstvo, do konca mandata ne pride do glasovanja
september 1997: intepelirana celotna vlada, a do glasovanja ne pride
avgust 1998: Alojz Krapež, minister za obrambo, sam odstopi s funkcije
september 1998: Slavko Gaber, minister za šolstvo, predlog za razrešitev ni izglasovan
november 1998: Mirko Bandelj, minister za notranje zadeve
maj 1999: Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, predlog za razrešitev ni izglasovan
december 1999: Mitja Gaspari, minister za finance, predlog za razrešitev ni izglasovan
september 2000: Lojze Peterle, minister za zunanje zadeve
oktober 2001: Janez Kopač, minister za kmetijstvo, predlog za razrešitev ni izglasovan
februar 2004: Rado Bohinc, minister za notranje zadeve, predlog za razrešitev ni izglasovan
februar 2004: Dušan Keber, minister za zdravje, predlog za razrešitev ni izglasovan
poletje 2004: interpelacija zoper celo vlado, predlog za razrešitev ni izglasovan
september 2006: Vasko Simoniti, minister za kulturo, predlog za razrešitev ni izglasovan
oktober 2006: Andrej Bručan, minister za zdravje, predlog za razrešitev ni izglasovan
november 2007: Dragutin Mate, minister za notranje zadeve, predlog za razrešitev ni izglasovan
februar 2009: Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve, predlog za razrešitev ni izglasovan
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje