Bernard Brščič je v uvodu poudaril, da je Janez Janša vezno tkivo SDS-a, ki drži stranko skupaj. Po njegovih besedah je celotna desnica na volitvah letos doživela zgodovinski poraz, razlogov za to pa je veliko. Vprašanje je, ali bi pomik proti desnici SDS-u prinesel boljši rezultat. Zdajšnja strategija SDS-a mu je razumljiva, vprašal pa se je, ali je tudi dolgoročno vzdržna.
Analitik Matevž Tomšič je ob tem dodal, da je iluzorno pričakovati, da bi v proporcionalnem sistemu katera koli stranka dobila 50 odstotkov glasov. Meni, da se je SDS oddaljil od svojih ciljev in tudi od svojih najboljših časov leta 2004, obsodba Janše pa je bila velika hiba za stranko. Zato bo določen premislek znotraj stranke potreben, saj je najbolj uspela nagovoriti sredinskega volivca prav leta 2004.
Lukšič: V DZ-ju levice skoraj ni
Dolgoletni politik in eden najtesnejših sodelavcev pokojnega Janeza Drnovška Gregor Golobič, je opozoril, da je enačba Janša = SDS povsem legitimna in to ni vedno tudi nenagrajeno. Prepričan je, da smo v Sloveniji obsojeni na neko ponavljanje, sam pa bi SMC umestil bolj na desno stran spektra.
Dodal je, da imajo težave vse stranke in tudi najnovejše so v nekaj mesecih postale stare stranke. Glasovi so se preselili med čakajoče na novega odrešenika, ob čemer ni zavedanja, da lahkega izhoda iz tega položaja ni, je izpostavil. Nove stranke niso rešitev, je prepričan. Sam vidi eno od možnosti v združevanju SMC-ja in SLS-a, ki imata vsaka tisto, kar drugi manjka.
Nekdanji predsednik SD-ja Igor Lukšič je v odgovoru Brščiču poudaril, da je po njegovem mnenju v DZ-ju razmerje levica:desnica celo 1:9. Merilo za to pa je zanj odnos do privatizacije.
Lukšič bi tudi dvignil prag za ustanovitev stranke, predpisal neki osnovni proračun in organe, ki bi npr. tudi izobraževale člane, če bi želeli stabilizirati slovenski politični prostor.
Brščič: Manjka prava krščanska stranka
Kritičen je bil tudi do instantnega ustanavljanja strank, saj predsedniki niti ne poznajo ljudi, s katerimi delajo in pridejo na volitve povsem nepripravljeni. Zakonsko bi prepovedal priti na volitve ljudem, ki nimajo že pripravljene ekipe. Tomšič se z idejo zakonskih prepovedi ni strinjal.
Da Slovenija nima normalnega političnega prostora, se je strinjal tudi Brščič. Nenormalno se mu zdi nenehno ustanavljanje strank, v katerih pa se neprestano prikazujejo isti obrazi, a zgolj prepakirani. Na desni pa vidi težavo, da nimamo neke običajne krščansko-socialistične stranke. SLS se mu zdi zgolj "sindikat agrosocialistov", NSi pa meni, da je poskusil cepiti trdo čikaško šolo z neko tradicijo Ciril-Metodovskega društva. Golobič se s tem ni strinjal in meni, da bi se morale desne stranke končno ločiti od Katoliške cerkve.
Brščič je izpostavil tudi, da v Sloveniji nimamo spopada idej, temveč plenilskih interesov, ki so institucionalizirani skozi stranke.