Poslanec SDS-a Andrej Poglajen je premierju Robertu Golobu zastavil vprašanje, povezano s stanovanjsko problematiko. "Ob nastopu vaše vlade, ki jo vodite, smo mladi poslušali obljube, kako boste zgradili 30 tisoč neprofitnih najemniških stanovanj. Omenjeni cilj ste ljudem prodajali kot enega izmed ključnih elementov izpostavitve ministrstva za solidarno prihodnost," je dejal. Dodal je, da je na koncu "padla obljuba o vzpostavitvi mehanizma za 3000 najemnih stanovanj vsako leto po letu 2026".
"Ko je bilo 100 dni vlade, je eden izmed vaših ministrov dejal: 'Lopate imamo že pripravljene.' V 1000 dneh bi pričakovali vsaj kakšno položeno opeko, vendar pač ni tako," je dejal Poglajen in premierja vprašal, ali bodo "slovenski javnosti, predvsem pa mlajšim generacijam, končno povedali, da je bila obljuba o 30 tisoč stanovanjih in kasnejša obljuba o 3 tisoč stanovanjih na leto lažna". Ob tem je bil kritičen tudi do dviga davka na oddajanje nepremičnin, ki je po njegovih opozorilih dodatno dvignil najemnine in predvsem mladim še dodatno otežil bivanjske razmere.
Premier Golob je v odgovoru poudaril, da je stanovanjska politika ena od osrednjih politik te koalicije in te vlade. "Ko smo nastopili mandat, smo zelo jasno povedali, da želimo v dveh mandatih izpolniti ključni preboj na tem področju in da so vsi ukrepi, ki jih bomo izvajali pri stanovanjski politiki, zavezani dvema mandatoma," je dodal. Kot je pojasnil, v enem mandatu namreč ne moreš zagotoviti denarja in zakonskega okvira, hkrati pa tudi začeti in dokončati gradnje.
"To ne pomeni, da bežimo od česar koli," je dodal Golob in spomnil, da se je vlada zavezala k temu, da bo v desetih letih za namen stanovanjske gradnje namenjenih 100 milijonov evrov na leto. Po njegovih besedah je letos predviden začetek gradnje 2000 stanovanj. Kot je poudaril Golob, od osamosvojitve Slovenije država v nobenem letu ni začela graditi niti pol toliko stanovanj. Opoziciji – predvsem stranki SDS, ki je vlado vodila že v treh mandatih – je ob tem očital, da ima o rešitvah "vedno polna usta samo takrat, ko sedi v opoziciji".
Iz NSi-ja opozorila o dolgih čakalnih vrstah in podražitvah v zdravstvu
Poslanko opozicijske stranke NSi Ivo Dimic je zanimalo, kdaj lahko državljani pričakujejo pravočasno dostopnost do zdravstvenih storitev. Ocenila je, da "stanje v zdravstvu za bolnika enostavno ni varno, razlog pa tiči v neučinkoviti organizaciji javnega zdravstva". "Državljan s povprečno plačo je decembra s prispevki za zdravstvo plačal 412 evrov. In v tem zdravstvu, za katero državljan vsak mesec plačuje 400 evrov, potem sploh ne pride pravočasno na vrsto, ko potrebuje kakšen pregled," je dejala in opozorila, da se v takšnih razmerah marsikdo odloči za samoplačniške preglede. "Zakaj, spoštovani predsednik vlade, za zdravstvo plačujemo vse več, dostopnost pa je vedno slabša? V dveh letih te vlade so se čakalne dobe povečale za 18 odstotkov, ZZZS ima 80 milijonov presežka, z marcem pa se nam je kljub vsemu povečal obvezni zdravstveni prispevek," je opozorila Dimic.
Golob je odgovoril, da se bo velik del zdravstvene reforme, ki obsega 12 zakonov, uspešno končal. "Ko govorimo o zdravstvu v Svobodi in v tej koaliciji, vedno govorimo o javnem zdravstvu – prioriteto mora imeti javni zdravstveni sistem. Vsi naši ukrepi gredo v to, da bomo krepili javni zdravstveni sistem," je poudaril. "Sloveniji marsikdo zavida, da lahko do najbolj kompliciranih in najzahtevnejših in tudi v resnici najdražjih operacij vsak pride brezplačno. Ja, res je, ta sistem je potreboval in še potrebuje marsikatero dopolnitev in spremembo, zato pa tudi izvajamo reformo, ker 30 let nihče ni posegel v ta sistem na način, da bi krepil javni zdravstveni sistem. Vmes se je krepilo vse drugo, krepile so se zavarovalnice, koncesionarji ..." je dejal premier. Kot je dejal, se je javni zdravstveni sistem v preteklosti "prek zasebnih interesov izčrpaval, šibil", ta vlada pa ga po njegovih besedah krepi. Ocenil je, da bi, če vlada ne bi ukinila oz. preoblikovala dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, danes za to plačevali že "60, morda celo 70 evrov mesečno".
Število čakajoči še vedno raste
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa je po poročanju STA v odgovoru na vprašanje nepovezane poslanke Eve Irgl pojasnila, da se je rast števila čakajočih na zdravstvene storitve po številnih letih lani zelo umirila. Število čakajočih sicer še vedno raste, a manj kot predhodno, je poudarila.
Ob tem se je zmanjšalo število bolnikov, ki na zdravstvene storitve čakajo nedopustno dolgo, kar je ministrica označila za uspeh. Gre za podatke od 1. avgusta 2024, ko se je spremenil pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah.
Logar zastavil vprašanje o spornem razpisu agencije Spirit
Prvič je poslansko vprašanje premierju kot vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev zastavil Anže Logar. Zanimalo ga je, kaj bo po izbruhu afere Spirit vlada storila z razpisom javne agencije Spirit za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski ter savinjsko-šaleški premogovni regiji. Agencija Spirit je sicer v petek na podlagi poziva gospodarskega ministra Matjaža Hana razveljavila sporni razpis. Nov bo po napovedih pripravljen predvidoma v treh mesecih. "Kaj konkretno boste naredili oziroma katere ukrepe boste podvzeli v primeru propadlega razpisa," je Logar vprašal premierja. Zanimalo ga je še, ali je Spirit res zahteval varovalke, ki pa jih ministrstvo ni upoštevalo.
"V tem primeru gre res za zelo slabo izpeljan razpis, na katerega so se prijavili tudi nekateri podjetniki, ki niso imeli čistih namenov," je v odgovoru poudaril Golob. "Drugo dejstvo je, da sta tako ministrstvo kot tudi vlada reagirala hitro, odločno, razpis razveljavila ravno s tem namenom, da se preprečijo kakršna koli koruptivna dejanja," je dodal in poudaril še, da je aktualna vlada znižala stopnjo korupcije v Sloveniji. Pri tem je navedel podatke Transparency International. Glede spornega razpisa pa je Golob dejal, da je vlada že obravnavala prvo poročilo o tem, kaj se je dogajalo, in sprejela navodilo, ki ga je dala ministru za gospodarstvo, da pripravi smernice, po katerih bi se ti razpisi morali peljati, da bi se takim zgodbam v prihodnje izognili. Po njegovih napovedih bodo te smernice na seji vlade obravnavane v sredo.
Golob: O novem častnem konzulatu Izraela presoja zunanje ministrstvo
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je premierju Golobu postavil vprašanje o dvostranskih odnosih med Slovenijo in Izraelom, tudi glede odpovedi večdnevnega obiska delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Palestino v Palestini. Izrael je namreč brez vnaprejšnjega opozorila na letališču v Tel Avivu zavrnil vstop dvema članoma delegacije in dvema članoma osebja. V delegaciji sta bila tudi dva slovenska evroposlanca, ki jima vstop ni bil preprečen, vendar sta se odločila, da ne bosta nadaljevala ogleda. Izrael želi odpreti nov častni konzulat v Mariboru.
Premier Golob je poudaril, da si je Slovenija aktivno prizadevala čim hitreje priti do premirja, kar je po Golobovih besedah trajalo predolgo. "Danes imamo krhko premirje, na drugi strani je Sloveniji uspelo v vsem tem času zgraditi zelo velik ugled v mednarodni skupnosti, ker je ves čas zagovarjala, ker se ni postavljala na eno stran ali drugo v smislu diskriminacije, ampak v smislu človekovih pravic in mednarodnega prava, mednarodno pravo pa je tista zvezda vodnica, po kateri se bomo ravnali še naprej," je dejal Golob, ki je obžaloval, da si slovenska poslanca nista ogledala Zahodnega brega in Ramale, saj ljudje potrebujejo priče, ki so zavezane človekovim pravicam in mednarodnemu pravu.
Glede odprtja novega izraelskega častnega konzulata v Mariboru je Golob pojasnil, da ima Izrael vso pravico predlagati postopke. "Ministrstvo za zunanje zadeve je tisto, ki presoja o teh postopkih, potem pa stečejo vsi nadaljnji koraki. V tem trenutku nimam kaj poročati, razen tega, kar je že bilo v javnosti, da je dal Izrael tako pobudo. Sam sem izrazil skepso, ali je res primeren trenutek in ali so za to izpolnjeni vsi pogoji. Zato je zunanje ministrstvo zdaj v postopku dopolnitve te vloge," je dejal premier.
Predlog za razrešitev podpredsednice DZ-ja Nataše Sukič
Točka, ki bo gotovo vzbudila kar nekaj pozornosti, je omenjeni predlog za razrešitev podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič. O tem predlogu bodo poslanke in poslanci v torek odločali na tajnem glasovanju, za razrešitev bi morali zbrati 46 glasov. V SDS-u, ki je predlog vložil, so prepričani, da je Sukičeva lagala in zavajala, ko je govorila o tem, katera vlada je bolj znižala pokojnine.
Na poslanskih klopeh pa se bo v četrtek, ko se bo seja tudi končala, znašel še predlog za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi število poslancev povečal z 90 na 92, sledila bi sprememba volilnega zakona ter uvedba preferenčnega glasu, a je predlog brez podpore ostal že na ustavni komisiji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje