Klemen Belhar, predstavnik Gorske reševalne zveze Slovenije, je na tiskovni konferenci pojasnil, da so bistveno večkrat reševali moške kot ženske, največ poškodb pa je bilo zaradi zdrsa. Nesreč je manj, kadar so udeleženci organizirani, je poudaril Belhar in pojasnil, da so v največ primerih reševali turiste.
Največ ponesrečencev (262) je bilo domačinov, sledijo pa državljani Nemčije, Češke, Madžarske, Poljske, Avstrije in Velike Britanije. Ponesrečenci so si največkrat poškodovali roke in noge, izstopajo tudi poškodbe glave, zaradi katerih se zgodi največ smrtnih primerov.
Zaradi žleda veliko nesreč v gozdu
Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik je dodal, da je šlo v največ primerih za nesreče na gorskih poteh. So pa lansko leto zaradi februarskega žleda in poznejšega odpravljanja posledic zaznamovala tudi reševanja zaradi poškodb pri delu v gozdu. Potočnik je obenem opozoril na veliko nesreč pri adrenalinskih športih, predvsem pri jadralnem padalstvu.
Matjaž Šerkezi iz Planinske zveze Slovenije je ob tem predstavil nasvete za varno hojo v gore. Med drugim je pojasnil, da snega v gorah trenutno res ni veliko, a je vreme zelo vetrovno, zaradi česar nastajajo klože. Prav kložasti plazovi so pozimi najpogostejši vzrok smrtnih nesreč. Poudaril je tudi, da so planinske poti poledenele, zaradi česar med nujno zimsko opremo gornika sodijo tudi primerne dereze, cepin in čelada. Nepogrešljiv je seveda tudi plazovni trojček - plazovna žolna, lopata in sonda. Primerna oprema gornika, ki ga nemara zasuje plaz, reševalcem precej olajša delo, prav tako je reševanje hitrejše, kar je bistveno za njegovo preživetje.
Klemen Volontar iz GRZS-ja je ob tem opomnil na skorajšnje dneve varstva pred snežnimi plazovi, ki bodo 24. in 25. januarja na Pokljuki. Kot je pojasnil, je usposabljanje namenjeno širši javnosti, obiskovalci pa bodo v dveh dneh v teoriji in praksi spoznali nevarnosti zimskega gorništva in se usposabljali za pravilno ravnanje in uspešno reševanje izpod plazov.
Edinstvena organiziranost gorskega reševanja
Sogovorniki so se dotaknili tudi organizacije gorskega reševanja pri nas, ki je v primerjavi s tujimi državami edinstveno. V večini evropskih držav namreč reševalci ponesrečencu izstavijo račun, medtem ko je pri nas reševanje brezplačno. Slovenski gornik, ki bi se tako ponesrečil v francoskih gorah, bi za helikoptersko reševanje prejel račun za najmanj 3500 evrov, medtem ko francoski gornik, ki bi se poškodoval pri nas, lahko računa na brezplačno reševanje.
Generalni sekretar PZS-ja Matej Planko je ob tem poudaril, da članstvo v njihovi organizaciji po novem prinaša tudi zavarovanje slovenskih gornikov v tujih gorah. Predstavil pa je tudi nekatere druge ugodnosti za člane PZS-ja, med drugim članski popust na nočitve v gorskih kočah doma in v 1300 kočah na tujem, organizirane planinske izlete in raznovrstna usposabljanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje