Amadej pravi, da se vsak konec tedna z veseljem vrne domov, ker je v Velenju odraščal in se tam dogaja večina njegovega življenja. Vid, ki že tri leta študira in dela v Ljubljani, pravi, da na Velenje gleda kot "vau, koliko nekih priložnosti sem dobil tu in kako me je mesto izoblikovalo". "Zelo se počutim Velenjčana, po drugi strani pa tudi mogoče malo razmišljam o tem, ali se imam namen potem vrniti v Velenje," prizna. Tako svoje mesto za projekt Grem volit! lokalne predstavljata 20-letna Vid Stropnik in Amadej Šuperger.

Župan NI "one man band"
"Župan je nekdo, ki ima najprej neki ugled, ki ga ljudje spoštujejo in hkrati naredi za svojo občino vse, kar je v njegovi moči, da občani živijo najbolje, kot je mogoče," o funkciji župana razmišlja Amadej, medtem ko Vid poudarja, da je pomembno tudi, kakšno ekipo ima župan za sabo, da je ta motivirana, saj župan ne more biti "one man band".

Vid je prepričan, da mladi na področju lokalne politike iščejo predvsem spremembe na področju zaposlitev in mladinskega vsakdana in da jih to lahko motivira, da gredo svoj glas oddat na volišča. Oba pa zatrjujeta, da trenutno ne vidita večje problematike na tem področju. Življenje v Velenju označujeta kot zanimivo in pestro in posebej izpostavljata Pikin festival, ki se je po njunem prepričanju v zadnjih letih razvil in razširil ponudbo. Pravita, da mesto takrat "diha kot eno" in da lahko vsak prodre s svojimi idejami, saj mu bodo institucije prisluhnile.

Vid pravi, da je odgovor na kritike, da se v Velenju dogaja manj kot nekoč, to, da so nekatera zasebna podjetja zaprla vrata, medtem ko "občinske zadeve rastejo ali pa vsaj držijo 'špuro'". Izpostavila sta tudi lokalni avtobus, ki v Velenju vozi že vsaj 10 let in je za občane brezplačen. "Brez kakršnih koli obveznosti, nobenih kartic, nič, samo prideš gor, ko hočeš ... dajo ti račun in to je to," opisuje Amadej. Brezplačni javni prevoz je nekaj, čemur se čudijo tudi v Ljubljani, dodaja Vid.

Težave z mobilnostjo
Manj zadovoljna sta s cestno povezavo do Velenja. Ta je po mnenju Amadeja edina ovira pri tem, da bi v velenjsko občino privabili več turistov. Vid k temu dodaja tudi slabo železniško povezavo in se spomni, kakšen podvig je bil včasih odhod mladih v kino v Celju. "Pred leti, ko v Velenju še ni bilo kina, smo morali hoditi v Celje, in sicer na predstave, ki so se začele že ob treh ali štirih popoldne, ker je zadnji vlak za Velenje odpeljal ob 8. uri," se spominja. Obema se zdi nujno, da se modernizira tudi železniška povezava med Velenjem in preostalo Slovenijo. Čeprav se Velenje razvija, je treba še vedno po veliko stvari iti drugam, "in če nimaš vozniškega izpita, te vedno mora nekdo peljati", dodaja Vid.

Amadej pravi tudi, da je v Velenje treba privabiti nove ljudi. Gre za mesto, ki je zraslo na industriji, ki pa počasi zamira, in če tega ne bo nadomestilo s čim novim, bo mesto nazadovalo, pravi. Treba je gledati naprej in ne toliko na zgodovino, dodaja in kot primer navaja predloge o hotelu na vodi, mestni plaži na jezeru in druge projekte za prihodnost, ki bi mestu dali več privlačnosti. "Mi smo žal še vedno vrata v svet za večino Koroške in mislim, da se moramo tudi vesti tako, da ponudimo nekaj več, da bi se ljudje začeli priseljevati," pravi Vid.

Oba se strinjata, da je mesto odvisno od premogovnika in družbe Gorenje, saj je tam zaposlenih največ ljudi. To je po mnenju Amadeja nekakšen dvorezen meč, ker je sicer lahko dobra priložnost za tiste, ki živijo tukaj, a ne privablja novih ljudi, saj na tehnološkem področju, področju novih tehnologij, Velenje po njegovem mnenju ni dovolj razvito. Vid izpostavlja Gorenje, ki ga po prodaji čaka sprememba, in dodaja, da se mu ta ne zdi obetavna, češ da ne bi privabila visoko izobraženega kadra, ampak bo večina ljudi v Velenju še vedno delala "za trakom". "Mislim, da potrebujemo nekaj, kar bi ljudi pritegnilo od zunaj, če želimo spodbujati razvoj. Zdi se mi, da tega nimamo," je prepričan.

Sanje o karieri v Gorenju?
"To je verjetno odvisno od posameznika, kaj pač želi početi v življenju. Za nekatere sta premogovnik in Gorenje cilj v življenju, izšolajo se, pridejo tja in tam delajo vse življenje," pravi Amadej. Vid misli drugače. "Imam občutek, da ni čisto tako. Zdi se mi, da se tisti, ki končajo eno izmed srednjih šol in želijo čim prej delat, pogosto odločijo za nekaj let zapustiti mesto in drugje zaslužiti čim več denarja, kar ni dobro za Velenje." Tudi tisti, ki študirajo, se redko odločijo za "kariero" doma, razen če študirajo geodezijo in iščejo službo v premogovniku. Zdi se mu, da sta obe podjetji pogosto le odskočna deska, potem pa ljudje odidejo drugam. "Ne poznam veliko mladih, ki bi leta sanjali, kako bodo v Gorenju gradili kariero," pravi. "Ampak mogoče pa poznava napačne ljudi," dodaja Amadej.

Z Vidom in Amadejem se je pogovarjala Špela, snemanje in montaža: Maja Ikanović in Dunja Danial, MMC