Izvoljenih je bilo kar 115 županov, ki so kandidirali samostojno oziroma s podporo skupine volivcev. Med strankami je bila po številu županov najuspešnejša stranka SLS z 31 župani, 20 županov je bilo izvoljenih iz stranke SD, 19 iz stranke SDS, 7 iz NSi-ja, brez svojega župana pa so ostali v zmagoviti stranki takratnih državnozborskih volitev – Stranki Mira Cerarja.
SDS je bila najuspešnejša stranka pri volitvah članov občinskih svetov.
| Predlagatelj | Št. predlaganih županov | Št. izvoljenih županov |
| SLS | 63 | 31 |
| SD | 69 | 20 |
| SDS | 72 | 19 |
| NSi | 36 | 7 |
| DeSUS | 19 | 1 |
| Zavezništvo Alenke Bratušek | 5 | 1 |
| SMC | 40 | 0 |
| TRS | 3 | 0 |
| Piratska stranka Slovenije | 0 | 0 |
| Demokratična stranka dela | 5 | 0 |
| Inciativa za demokratični socializem | 3 | 0 |
| PS | 1 | 0 |
| SNS | 10 | 0 |
| Ostale politične stranke | 75 | 10 |
| Koalicija strank | 25 | 8 |
| Skupine volivcev in samostojni kandidati | 277 | 115 |
| Vir: DVK |
V prvem krogu izvoljenih 159 županov
Že v prvem krogu je bilo izvoljenih 159 županov – pet v mestnih občinah, in sicer v Ljubljani, Celju, Kopru, Velenju in Slovenj Gradcu.
Znova so bili izvoljeni: v Ljubljani Zoran Janković (57,53 odstotka glasov), v Celju Bojan Šrot (68,86 odstotka glasov), v Kopru Boris Popovič (52,77 odstotka glasov) in v Velenju Bojan Kontič (68,04 odstotka glasov). Med župani mestnih občin, ki so slavili že po prvem glasovanju, je bil tudi novi župan Slovenj Gradca Andrej Čas, ki je prejel 66,61 odstotka glasov volivcev.
Šest mestnih občin je župana dobilo šele v drugem krogu. V Kranju je slavil Boštjan Trilar (54,99 %), v Mariboru Andrej Fištravec (74,54 %), v Murski Soboti Aleksander Jevšek (54,03 %), v Novi Gorici Matej Arčon (68,96 %), v Novem mestu Gregor Macedoni (59,45 %), na Ptuju pa Miran Senčar (55,14 %).
| Skupaj | Mestne občine | Ostale občine | |
| Občine, ki so župana izvolile v 1. krogu | 158 | 5 | 153 |
| Občine, v katerih je bil potreben 2. krog | 54 | 6 | 48 |
| Vir: DVK |
Izvoljenih je bilo 16 županj, delež žensk v občinskih svetih pa je bil 31,5-odstoten. Med strankami je bila pri volitvah v občinske svete znova najvišje stranka SDS s 14,3 odstotka glasov, pred novoustanovljeno stranko SMC (11,1 %), SD-jem (9,95 %), SLS-om (8,5 %), DeSUS-om (7,45 %) in NSi-jem (6,6 %). 29,2 odstotka svetnikov je bilo izvoljenih z nestrankarskih list.
Na volišča odšlo najmanj volivcev
Volilna udeležba je bila najnižja do zdaj. V prvem krogu je svojo izbiro na voliščih oddalo 45,22 odstotka volivcev, v mestnih občinah 39,36 odstotka, v drugem pa še nekoliko manj – 43,62 odstotka in v mestnih občinah 36,12 odstotka.
Z novelo zakona o lokalnih volitvah, sprejeto leta 2017, se je kot stalen datum rednih lokalnih volitev določila tretja nedelja v novembru.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje