Voditelja soočenja Mojca Dumančič in Miloš Batistuta sta v uvodu poudarila, da je žgoča tema soočanja gospodarstvo, in dodala, da vsi županski kandidati opozarjajo na gospodarski krč in nazadovanje Nove Gorice.

Sedanji župan Matej Arčon je pojasnil, da gospodarstvo ne pozna občinskih meja. Obrtno-proizvodna cona Kromberk je trenutno največji gospodarski projekt občine, za katerega po njegovih besedah že velja veliko zanimanje.

Sebastjan Komel je dejal, da so sredstva, namenjena gospodarstvu, prenizka in da druge občine namenjajo več denarja za naložbe. Preveč je govora o projektih, nič pa ni izvedenega, nič se ne realizira, kar je njegov največji očitek vodstvu občine.

"Dnevno poslušam težave podjetnikov. Brezposelnost je fiktivna, dejansko je je veliko več, tudi zaradi espejev," pa je izrazila edina županska kandidatka, svetovalka na AJPES-u Elena Zavadlav Ušaj. Sama bi učinkoviteje pobirala denar od koncesij iger na srečo. Ta se porazgubi po proračunu, brez nekih ciljnih projektov, je prepričana.

Miran Müllner je poudaril, da je gospodarstvo generator razvoja na vseh področjih in da bi bilo potrebno podjetniško razmišljanje tudi na občini.

Klemen Miklavič pa je opozoril, da je občinsko upravo treba reorganizirati, tako da podjetniki ne bodo dolgo čakali na potrebna dovoljenja. "Zdaj smo namreč v konjunkturi, zato je potrebno hitro investiranje," je prepričan.

Anton Harej je povedal, da so privrženci javne uprave, tudi za podjetnike. Občino tudi vidijo kot servis za razvoj zagonskih podjetij, vsak primer pa je treba reševati posamično. "Težko je dati na skupni imenovalec vsa podjetja, pač pa moramo vsak primer reševati posamično," je dejal.

Kandidati za novogoriškega župana oz. županjo so Matej Arčon (Branko Marušič in skupina volivcev), Elena Zavadlav Ušaj (SDS), Sebastjan Komel (SD), Miran Müllner (Zveza za Primorsko), Klemen Miklavič (Luka Manojlović in skupina volivcev) in Anton Harej (NSi).

Razvoj novogoriške univerze
Razvoj univerze in gradnjo kampusa v mestu so pred zadnjimi volitvami obljubili kandidati vseh strank z izjemo NSi-ja, v zadnjih letih pa je univerza kvečjemu nazadovala, saj se je večina njenih dejavnosti preselila v Vipavo. Harej je uvodoma poudaril, da NSi ni nasprotoval razvoju univerze, temveč je nasprotoval lokaciji za kampus. "Sicer pa smo vedno bili za to, da univerza ostane v Novi Gorici," je dejal Harej in poudaril, da je treba odkupiti predvidena zemljišča, za kampus pa poiskati nova.
Glede financiranja univerzitetnega kampusa je Zavadlav Ušajeva pojasnila, da bi občina temu namenila le del sredstev, za drugo bi univerza priskrbela sama. Tudi do zdaj univerza pri občini ni iskala denarja, je dejala, iskala je pomoč pri lokaciji. Želela je lokacijo v samem mestu, saj se na ta način mladi tudi zadržujejo v mestu, kar mesto dela mladostno, je poudarila. Zdaj pa so mladi razpršeni po različnih lokacijah.

Müllner je dejal, da mu je žal, da volivci pred štirimi leti niso prepoznali, da bi sam bolje poskrbel za razvoj univerze kot trenutni župan. "To je naša univerza. Čeprav se je preselila v Vipavo, imamo izvrstne izobraževalne in raziskovalne programe, univerza je na 183. mestu svetovne lestvice in ima več kot 400 študentov," je dejal in dodal, da bo univerza z novimi programi pod njegovim vodstvom prišla nazaj v Novo Gorico.

Arčon je na očitek, da ga je prehitel vipavski župan in da ni našel skupnega jezika z rektorjem, odvrnil, da je univerza avtonomna institucija, čeprav je mestna občina soustanoviteljica. Naloga občine je bila, da najde lokacijo kampusa, in to smo tudi storili, je dejal Arčon. "Če bi univerza imela denar, lahko začne graditi jutri, mestna občina bo zemljišča brezplačno predala univerzi, jih komunalno opremila, ampak, roko na srce, do leta 2023 ni pričakovati, da bo univerza začela gradnjo, ker teh sredstev nima," je bil oster.
Miklavič je dejal, da so v občinski visokošolski komisiji, katere član je, skušali zaustaviti odhod univerze in ponudili županu celovito strategijo razvoja visokega šolstva. A prioritete sedanjega vodstva občine ne vključujejo univerze v vizijo razvoja mesta, je prepričan Miklavič, ki meni, da je treba preseči stare delitve in vzpostaviti sodelovanje občine s tehnološkim parkom, srednjimi šolami in univerzo in tako podjetjem pomagati pri preboju na podlagi znanja.

Komel je izpostavil, da pred štirimi leti ni sodeloval pri podpisu sporazuma, ki je predvideval nakup zemljišča za kampus, saj takrat predvideno zemljišče ni bilo v lastništvu občine, kar je vprašanje, v katerega se trenutno vodstvo prepogosto zapleta, meni. "Univerza je nujno potrebna v občini, treba je tudi zagotoviti zemljišče za kampus."

Pomanjkanje stanovanj in odliv mladih
Velika težava Nove Gorice je tudi neprestan odliv mladih, tudi zaradi nedostopnosti stanovanj. Letno naj bi se iz Nove Gorice izselilo več kot 300 mladih.

Miklavič je poudaril, da se v Novo Gorico vrne le četrtina diplomantov. Lahko le sanjamo o gospodarskem razvoju, če ne bo vrnitve diplomantov, je poudaril in dodal, da vrnitve ne bo brez dostopnih stanovanj za mlade družine in tiste, ki želijo ustvarjati v Novi Gorici.

Arčon je ob tem napovedal, da bo novogoriška občina skupaj z republiškim stanovanjskim skladom skušala zagotoviti 100 novih stanovanj in da bodo skupaj skušali na dražbi odkupiti 27.000 kvadratnih metrov zemljišč ter čim prej začeti gradnjo.

Harej je razkril, da se mladi preseljujejo tudi v sosednjo staro Gorico, kjer so po njegovih besedah boljši pogoji in nižja cena stanovanj. Finančna kriza je naredila svoje, mi pa nismo znali odgovoriti na te zunanje vplive, je opozoril.

Voditelj soočenja Batistuta je ob tem razkril, da je v Gorici mogoče kupiti 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje za 50.000 evrov.

Komel na drugi strani meni, da je stanovanjska problematika vezana na gospodarstvo in da je treba ustvariti pogoje, da bodo imeli mladi zaposlitev, da ne bo ekonomskih migracij v druga mesta. Po njegovem mnenju gre za napačno politiko mesta.

Müllner pa je poudaril, da je potreben nov investicijski ciklus in da morajo novi investitorji poskrbeti za mlade, da ne odidejo v Italijo.

Zavadlav Ušajeva pa je opozorila, da ima občina številne projekte, ki pa jih ne izpelje. Denar bi se lahko preusmeril v reševanje omenjene problematike. "Mladim bi pomagala tako, da bi znižala komunalni prispevek in dala subvencionirano obrestno mero za posojila," je pojasnila.