Državni zbor je na zahtevo koalicijskih poslancev razpravljal, ali naj pobudo za referendum o pokojninski reformi zaradi morebitnih protiustavnih posledic zavrnitve zakona pošljejo v ustavno presojo. Slabih šest ur trajajočo razpravo bodo poslanci nadaljevali v torek, ko bodo opravili tudi glasovanje o predlogu sklepa o ustavni presoji.
Andreja Črnak Meglič (SD) je v imenu predlagateljev ustavne presoje referenduma o invalidskem in pokojninskem zavarovanju povedala, da je njihova zahteva povsem legitimna, z vidika morebitnih protiustavnih posledic zavrnitve zakona na referendumu pa nedvomno upravičena.

Kot pravi, se predlagatelji bojijo, da bi državljani o zakonu odločali zgolj na podlagi posledic, ki jih ta prinaša zgolj za njihov položaj in bi ga zato v celoti zavrnili. Po njenih besedah namreč ta zakon temelji na solidarnosti, tako horizontalni kot vertikalni.

Minister za delo Ivan Svetlik je pojasnil, da je glavni argument za uveljavitev pokojninske reforme ta, da je stanje težko, da postaja nevzdržno in da bo vse težje, če zakona ne uveljavimo. "Prišlo bo do težav z izplačevanjem pokojnin in njihovega zniževanja," je opozoril.

DeSUS se o podpori ustavni presoji še ni odločil
Franc Jurša (DeSUS) je zatrdil, da se v stranki še niso odločili, ali bodo podprli zahtevo koalicijskih poslancev o ustavni presoji referenduma. Zatrdil je, da slovenske javne finance ne smejo biti grajene na pravicah delavcev in upokojencev. Po besedah Vita Rožeja pa podpora ustavni presoji ni vprašljiva v Zaresu. Ta je povedal, da pokojninska reforma ohranja medgeneracijsko in socialno sodelovanje, zato v stranki menijo, da bi z nesprejetjem zakona sledilo protiustavno stanje. Upajo, da se bo ustavno sodišče odločilo pravilno

France Cukjati (SDS) opozarja, da v stranki ne vidijo smisla v tem, da bi o pravci do napovedanega referenduma odločalo ustavno sodišče. "Za pravni red bo zelo nevarno, če bo ustavno sodišče vladi podelilo legitimiteto. Legitimiteto morate dobiti od volivcev. Če jo želite, pojdite na predčasne volitve," pa koalicijo poziva njegov strankarski kolega Branko Grims, Ivan Grill pa dodaja, da gre za nedopustno manipulacijo ustavnega sodišča.

"To, da smo se odločili, da pošljemo referendum na ustavno sodišče, je odgovorno ravnanje. Neodgovorno pa je to, kar se dogaja danes, ko se nasprotuje vsem odločitvam vlade z enim samim namenom, da bi prišlo do zamenjave oblasti. Argumente so zamenjali s populizmom. Reformo smo predlagali, ker želimo ljudem dobro, ker želimo socialno državo tudi v praksi uveljaviti," je v imenu SD-ja povedal Dejan Levanič.

"Pri sprejemanju zakona smo delali dobro in strokovno"
"Ena izmed najpomembnejših reform je ravno pokojninska in nedvomno je treba to reformo speljati do konca. Naj ustavno sodišče pove, ali bi nesprejetje pripeljalo do protiustavnosti," je podporo ustavni presoji izrazil Jakob Presečnik (SLS). Na drugi strani pa v poslanski skupini nepovezanih poslancev Solidarnost še niso povsem uskladili. Vili Rezman je pojasnil, da med njimi obstajajo razlike, "kakor tudi v parlamentu in državi". Meni, da je prav, da si te razlike tudi priznamo, saj bomo tako mogoče lažje prišli do prave odločitve. Med tistimi, ki v njihovi poslanski skupini ustavni presoji nasprotujejo, je tudi Andrej Magajna.

Anton Anderlič (LDS) je zatrdil, da bodo njihovi poslanci ustavno presojo podprli. "Z nesprejetjem tega zakona bi bili edina evropska država s pokojninskim sistemom, ki ne bo zdržal in ki bo protiustaven in nesocialen. Lahko, da bo ustavno sodišče referendum dopustilo, a spet se nam poraja vprašanje, katera vprašanja sodijo na referendum in katera ne. Naj ustavno sodišče pomaga pri tem, da se sistem ne bo zlomil," je dodal. Ravno nasprotno stališče pa imajo v SNS-u. "Referendum ni zločin, zločin pa je, če se referendum onemogoči ali celo prepove. Če bo ta sklep sprejet, se bo porušil velik postulat slovenske demokracije. Po logiki, ki jo ta predlagani sklep navaja, so se protiustavnosti že začele. SNS tega ne bo dovolil," je predlagani ustavni presoji nasprotoval Bogdan Barovič (SNS).

Brez reforme država ne bo mogla zagotavljati socialne varnosti?
Predlog poslancev SD-ja, LDS-a in Zaresa za ustavno presojo je potrdila tudi vlada, kjer so spomnili, da je ustavno sodišče z dvema odločbama že ugotovilo protiustavnost zdajšnjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poleg tega bi bilo po njihovem mnenju z nesprejetjem novega zakona kršeno načelo pravne varnosti, če zaradi zavrnitve zakona na referendumu ne bi bila urejena daljša prehodna obdobja. Opozicija takih argumentov ne sprejema in ugotavlja, da je tej koaliciji ljudstvo očitno največji trn v peti. Ob tem dodajajo, da je izključni namen pobude ustavne presoje zaobiti slovensko ljudstvo.

Če bo državni zbor potrdil, da gre referendumska pobuda o pokojninski reformi v ustavno presojo, bo zbiranje podpisov za referendum do odločitve ustavnega sodišča prekinjeno. Za ustavne sodnike naloga ne bo lahka, saj se bodo prvič znašli pred zakonom, ki ureja finance in se dotika vseh državljanov.

Razprava tekla tudi o referendumu o zakonu o RTV-ju
Poslanci so se lotili tudi razprave o predlogu sklepa o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na zakonodajnem referendumu o RTV Slovenija. Glede na predstavitve stališč poslanskih skupin je pričakovati, da bodo poslanci v torek sklep, ki je sicer zgolj formalnost, potrdili.

Branko Grims (SDS) je med drugim povedal, da je tudi na referendumu zavrnjeni zakon pisal samo en človek, "razlika je samo ta, da je avtor zavrnjenega zakona prek svojega podjetja dobil zajeten honorar, za zdaj veljavni zakon pa avtor, razen hudih besed, ni nikoli dobil ničesar". Majda Potrata (SD) pa je prepričana, da je v referendumski kampanji laž preglasila resnico, kar je privedlo do obstoječega izida, ki ga priznava, vendar kljub vsemu obžaluje, da ne bo začel veljati po njenem mnenju boljši zakon.