Državni zbor je zaključil prvo obravnavo zakona o tožilstvu. O tem, ali je zakon primeren za nadaljno obravnavo, bodo poslanke in poslanci odločali 3. maja.

Sajovic: Želim, da pravna država deluje
V SD-ju, LDS-u in tudi DeSUS-u so pričakovano napovedali podporo zakonu. Kot poudarjajo v LDS-u so v noveli zakona jasno razmejene možnosti za dopustno in nedopustno poseganje v položaj tožilcev. Prav tako predlog zakona ureja delo tožilcev na način, ki jim pri delu daje večjo samostojnost in generalnega državnega tožilca odmika od vpliva politike, trdijo poslanci stranke.

Borut Sajovic (LDS) je poudaril, da ni strokovnjak s tega področja, vendar, kot pravi, ob prebiranju argumentov postane vsakomur jasno, da v sistemu, ki je star nekaj desetletij, nekaj ne "štima". Zakon bo podprl, ker želi, da pravna država deluje in se umakne od politike.

Tudi v SD-ju so mnenja, da je nov zakon potreben. Po besedah Mirana Potrča je koncept zakona pravilno usmerjen, saj povečuje učinkovitost in depolitiziranost državnega tožilstva in ga bodo zato tudi podprli. Z zakonskim predlogom so se strinjali tudi v DeSUS-u, kjer zlasti podpirajo ustanovitev tožilskega sveta, ki po njihovem mnenju pomeni odmik politike od imenovanja tožilcev, ki bodo z novim zakonom tudi bolj zaščiteni.
Gorenak: Sprašujem se zakaj imamo poslanci plače
Vinko Gorenak (SDS) pa zakonu močno nasprotuje poslanec SDS-a . "Ko sem poslušal predstavitve koalicije sem se vprašal, zakaj imamo poslanci plačo. Da preberejo to, kar je napisal minister, ne potrebujejo 5.000 evrov bruto plače," je uvodoma povedal Gorenak.
Tako iz zakona ni več razvidno ali sploh imamo eno državno tožilstvo, ki ga določa ustava, saj zakon predvideva ustanovitev 12 novih državnih tožilstev, ki bi bili po Gorenakovih besedah podrejena izvršilni oblasti. Prepričan je, da tožilci ne morejo biti povsem neodvisni, ker se tako odpira pot levi opciji, da se z njimi "zmeni" glede posameznih primerov, češ da tako ali tako ne bi več nikomur odgovarjali. Dodaja, da bi torej morala biti neodvisna tožilska organizacija, ne pa posamezni tožilci.
Gorenakov strankarski kolega Branko Grims je dejal, da ta zakon pomeni grobo kršitev načel neodvisnosti tožilstva in da gre pri tem za čisto navadno politično podreditev omenjene institucije.

Juri: Zakon potreben za normalno delo tožilstva
Franco Juri (Zares) je zatrdil, da bi nesprejetje zakona pomenilo, da bo četrta veja oblasti še naprej centralizirana. "Ne bo ne tič ne miš. Ne bomo vedeli komu pripada. Vedeli bomo samo, da pripada eni stranki in eni politični opciji," je zatrdil. Sprejetje zakona je tako po njegovem potrebno za normalno delovanje tožilstva in avtonomno delo tožilcev pri preganjanju gospodarskega kriminala.

Večjo politizacijo tožilstev so zakonu očitali tudi v SNS-u, saj minister lahko dodeljuje ali odvzema primere tožilcu in lahko tudi imenuje tožilca na predlog vlade, ne glede na mnenje tožilskega sveta. Nesprejemljiva se jim zdi tudi določba, da lahko izvršilna oblast nadzira delo tožilcev, saj to omogoča vpogled v še nedokončane kazenske zadeve, zato so napovedali, da zakona ne bodo podprli. Zakona ne nameravajo podpreti tudi v SLS-u, kljub temu, da so pohvalili večjo neodvisnost tožilcev, saj menijo, da je potrebna prenova celotne pravosodne zakonodaje in le zgolj enega dela.

Škrlec Gorenaku oporekal v vseh točkah
Boštjan Škrlec, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje je Gorenaku v razpravi pojasnil, da ustava določa, da organizacijo državnih tožilstev določa zakon ter da generalni državni tožilec pri delu usmerja tožilce, ki pa so pri izvajanju funkcije samostojni.
V nadaljevanju je dodal tudi, da novi zakon ukinja obvezna navodila tožilstvu s strani ministra, ki so bila za Gorenaka sporna. Na njegov glavni očitek, pa je odvrnil, da zakon tožilcem daje samostojnost zato, ker kot funkcionarji izvajajo funkcijo in odločajo, proti komu bodo sprožili kazenski pregon.
In zato še vedno ostaja nadzor, izključno s strani vrhovnega tožilstva, kako je tožilec ravnal v posameznem primeru, je povedal Škrlec. Minister ima zgolj možnost izvajati nadzor nad bolj administrativnim delovanjem tožilstva.