Urad za verske skupnosti ima novega direktorja. Po dolgotrajnem izbiranju je vlada v četrtek potrdila Aleša Guliča, v prejšnjem mandatu poslanca LDS-a v državnem zboru, ki je zamenjal Draga Čeparja. Ob tej priložnosti smo ga povprašali o svoji novi zaposlitvi, za začetek, kaj so sploh naloge urada.

Kaj sploh dela urad?
Kot pravi Gulič, urad spremlja delo verskih skupnosti in njihov položaj ter z njimi ohranja živ stik. Spremlja namreč predloge in pripombe ter težave, s katerimi se srečujejo pri uveljavljanju verske svobode. Obenem pa mora tudi obveščati o spremembah zakonodaje.

Prav tako spremlja tudi, kaj se dogaja v svetu na tem področju, s tem pa seznanja vlado oziroma komisijo za odprta vprašanja verskih skupnosti, ki deluje v okviru vlade.

Urad tako opozorja na neupoštevanje zakonov oziroma uredb, če pa so kršitve hujše, o tem obvesti vlado. Guliču se zdi, da ima urad dovolj pristojnosti.

Odlok sprejet, v praksi pa ...
Sicer pa bo njegova prva naloga pri nastopu funkcije pregledati obstoječe stanje na tem področju. Prav tako pa je prišel v uveljavo tudi nov zakon o verski svobodi, ki je generalno vzpostavil neki novi odnos. Zakon tako prinaša vrsto zadev, ki jih verske skupnosti lahko opravljajo, kot na primer verska oskrba, a kot pravi Gulič, so se tu že pojavili problemi, saj se to nekje bolj, nekje manj uveljavlja. Čeprav je bil namreč sprejet odlok, da morajo bolnišnice zagotavljati versko oskrbo, se je v praksi pokazalo, da je to omogočeno le katolikom, drugi pa imajo težave že z vstopanjem.

Ključna naloga - ohranjati in razvijati dialog med državo in verskimi skupnostmi
Kot svojo ključno nalogo vidi, da se dialog med državo in verskimi skupnostmi ohranja in razvija ter da se vendarle vzpostavi dialoško razmerje, ki ne bo zagrenilo življenja verujočim. Kot namreč poudarja Gulič, so vendarle na koncu verujoči ne glede na versko pripadnost najpomembnejši.

Pomoč manjšim pri vsakodnevnih zadevah
V Sloveniji je registriranih 43 različnih cerkev in drugih verskih skupnosti. Za cilj si postavlja njihovo enakopravnost kot svetlo luč, kateri se je potrebno približevati. Urad mora zato poskrbeti, da vse sploh vzpostavijo enakopraven položaj. Manjšim verskim skupnostim, ki nimajo na voljo niti dovolj ljudi in se težje znajdejo, je namreč potrebno pomagati tudi pri takšnih vsakodnevnih zadevah, kot so registracija, prijavljanje in komuniciranje z različnimi uradi.

Cerkev ne potrebuje privilegiranega mesta, saj je že moč njen privilegij
Glede Katoliške cerkve pravi, da je treba upoštevati njeno tradicijo na Slovenskem, saj je konec koncev celoten etos postavljen iz tega duhovnega gibanja. A kot meni novi vodja urada, ni potrebno, da ima Cerkev tudi privilegirano mesto, saj je že njena moč privilegij sam po sebi. Hkrati pa ne sme biti tudi depriviligirana, da bi jo torej postavili zunaj sistema.

Katoliška cerkev je v stališču do Guličevega imenovanja zapisala tudi, da sicer doslej še niso imeli posebnih stikov in odnosov na profesionalni ravni, poleg tega pa omenjajo njegov predlog zakona o verski svobodi, ki se je po njihovih besedah vsebinsko močno odmikal od načela pozitivne ločitve Cerkva in drugih verskih skupnosti od države. "Njegov predlog bi na praktičnem nivoju odpravil možnost sodelovanja med državo in verskimi skupnostmi, s čimer bi prišel v nasprotje z uveljavljenimi evropskimi standardi o verski svobodi."

Omogočanje delovanja nedvomno, vendar brez finančnih ugodnosti
Gulič v komentarju izjave navaja, da se očitek pravzaprav ponavlja že, odkar je vložil omenjen zakon, pri čemer pa ne želi razpravljati o pozitivni in negativni ločitvi od države. Ločitev verskih skupnosti od države namreč zanj pomeni predvsem finančne obveznosti, torej da država plačuje različne zadeve ali pa da ima katera od verskih skupnosti ali pa vse kakšne davčne privilegije.

To pa je bila točka, kjer se je najbolj zapletlo, saj njegov zakon tega ni omogočal. Hkrati pa poudarja, da se to ne izključuje z delovanjem - njegov zakon ni namreč nikoli onemogočal delovanja.

Sam meni, da bodo ti očitki čez čas izginjali, ko se bo videlo, kako deluje urad pod njegovim vodstvom znotraj zakona in v smislu slovenske ustave.

Duhovne misli na Radiu Trbovlje že konec osemdesetih
Sicer pa spominja, da je že konec osemdesetih let kot urednik Radia Trbovlje odprl vrata verski svobodi, torej v času, ki ni bil preveč naklonjen takšnim zadevam. Takrat se je namreč z duhovniki dogovoril, da bodo ob nedeljah imeli oddajo "Duhovne misli." V njeno vsebino se ni nikoli vmešaval, oddaja pa še vedno poteka.