Takšno oceno - da je treba predlog ustavne obtožbe še preučiti - je podal vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša. Ko bodo zedinili mnenje o njej, ga bodo tudi sporočili. Ob tem pa je Jurša poudaril, da je Miro Cerar ustavni pravnik in mora prevzeti odgovornost za svoje besede. "Če je povedal narobe, mora to odgovornost prevzeti," je dejal. Ob tem je izjavil, da so tudi v DeSUS-u želeli na neki način zaščititi tega begunca, "a nekih izjav, ki ne bi bile v skladu z našo ustavo, pa nismo dali".

SD: Premier je ravnal prav
Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je napovedal, da v SD predloga ustavne obtožbe zoper premierja Mira Cerarja ne bodo podprli. "Prepričani smo, da je premier v tem primeru ravnal prav. Slovenija je suverena država, zato upam, da lahko vlada na svoj način odloči, kar sama želi," je dejal. Na vprašanje, ali lahko vlada odloči tudi drugače kot sodišče, Han odgovarja, da sodišče ni reklo, kaj točno je treba narediti. Prepričan je, da lahko vlada v takih primerih odloči ne samo tako, kot ji veleva zakonodaja, ampak tudi tako, kot ji veleva "neka duša".

Na opozorilo, da je bila odločba ministrstva za notranje zadeve o deportaciji pravnomočna in izvršljiva, pa odgovarja, da potem ne ve, "zakaj tega gospoda niso odpeljali".
SDS po mnenju Hana z ustavno obtožbo igra dvojno igro: "Kadar ji odločitve odgovarjajo, so za sodišče in se izgovarjajo na pravno državo, kadar ji odločbe ne odgovarjajo, pa govorijo, da je to krivosodje," je dejal.

Sam sicer meni, da je v torek politika naredila nekaj, kar bi "morala verjetno narediti že mnogo prej". V torek "je ta politika nekaj naredila za enega malega človeka", je dodal.

NSi: Pričakujemo, da je predlog utemeljen
V NSi-ju še niso seznanjeni z vsebino. Po besedah poslanca Jerneja Vrtovca se bodo pred odločitvijo o morebitni podpori obtožbi seznanili s pravnimi mnenji glede primera Ahmada Šamija. "Prav je, da prisluhnemo argumentom. Če bi se danes odločili, bi bilo to le politikantstvo," je dejal.

"Pri tem, ko govorimo o ustavni obtožbi, gre po navadi za zelo hude obtožbe. Ustavna obtožba se vlaga takrat, ko gre za evidentne kršitve bodisi zakonodaje ali ustave. Pričakujemo, da bo ta tekst imel izredno podlago," je v izjavi novinarjem dejal Vrtovec.

Kot je dejal, se bodo o primeru načrtovane deportacije sirskega begunca Ahmada Šamija in ukrepih politike pogovorili v poslanski skupini in v organih stranke. "Predvsem nas zanima vsebina. Predsednik vlade je v tem primeru morda naredil korak preveč, se samovoljno, mimo odločanja vlade, prenaglo odločil za določena dejanja in se postavil nad odločitve sodišča, tudi evropskega sodišča," je dejal. Ob tem je opozoril, da si tudi pravniki niso enotni o tem, ali je Cerar naredil korak predaleč.

A kot je opozoril, je treba biti pozoren, da se z ukrepanjem v tem primeru ne stori krivica drugim posameznikom, ki so morda bili ali pa še bodo v enakem položaju kot Šami.

Poudaril je, da mora biti država enako pravična do vseh in ne sme postavljati nobenega posameznika v privilegiran položaj. "V tem primeru ne vemo, ali je šlo za privilegiran položaj ali ne, da se je predsednik vlade postavil mimo sodišča, mimo odločitve vlade in se zavzel za Ahmada," je dejal Vrtovec.

Tako bodo počakali na pravna mnenja o tem primeru. "Politiki sicer sprejemamo politične odločitve, so pa tudi tukaj pravne odločitve," je dejal.
V Levici obtožbe ne bodo podprli
Poslanec Levice Miha Kordiš meni, da je Cerar sprejel eno od redkih dobrih odločitev v tem mandatu, "pa še ta je bila sprejeta nekoliko pozno".
Prav Kordiš je skupaj s poslancem SD-ja Janom Škobernetom odpeljal Šamija izpred azilnega doma v Ljubljani v izogib deportaciji, in sicer v prostore poslanske skupine SD-ja v državnem zboru.

Kordiš je prepričan, da do torkovih dogodkov sploh ne bi smelo priti, ker bi morali Šamija tudi uradno sprejeti v našo skupnost že prej.

V Levici po njegovih navedbah ustavne obtožbe zoper Cerarja ne podpirajo, menijo pa, da se morajo te zadeve dogajati hitreje, kot so se v primeru Šamija, ob tem pa taka medijska pozornost, kot so jo sprožile ulica in določene parlamentarne stranke, ni potrebna.

Kljub ustavni obtožbi predsednik vlade po oceni Kordiša ne more in ne sme več narediti koraka nazaj. Si pa po njegovem mnenju predlagatelji ustavne obtožbe želijo s tem pritisniti na vlado, ki bo v tem primeru odločala. Kordiš meni in upa, da bo vlada v tem ostala trdna.

"To, kar se gre danes SDS, je navadna piarovska poteza, za katero ni nobene pravne osnove. Če SDS s pravno državo misli resno, lahko njen predsednik začne dvigovati pošto sodišča," je še prepričan.

Na vprašanje, ali pri dejanju, ko so Šamija pripeljali v DZ, ni šlo za piarovsko dejanje, je Kordiš odgovoril z besedami, da če tega ne bi storili, nemara v tem trenutku ne bi bil več svoboden. Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je sicer trdil nasprotno, da je bil Šami takrat, ko sta ga poslanca odpeljala, svoboden.

Nepovezana poslanca
Alenka Bratušek (nepovezana poslanka, Stranka Alenke Bratušek) je v odzivu na ustavno obtožbo zoper premierja Mira Cerarja izrazila upanje, da se ta pri svojem posredovanju ni zmotil. "Upam, da se Cerar, ki je ustavni pravnik, ni zmotil pri oceni, kaj kot predsednik vlade še lahko naredi in kaj bi se že štelo za prekoračitev njegovih pooblastil." "To, da je v tem primeru ravnal po vesti ali pa pač poskušal biti všečen določenemu delu volivcev, ga ne odrešuje odgovornosti, če je res zlorabil položaj."

"Prebujenje njegove humane duše sicer pozdravljam, a ne pozabimo, da je njegova vlada okrog Slovenije postavila žico in kljub opozorilom nevladnih organizacij in strokovnjakov s področja človekovih pravic sprejela po mojem mnenju neustaven zakon o tujcih," je v odzivu še zapisala Bratuškova.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev, katere del sta tudi dve poslanki Stranke Alenke Bratušek, Bojan Dobovšek pa pravi, da Cerarjev vlada "ni niti sprejela niti pojasnila kriterijev za uporabo diskrecijske klavzule iz dublinske uredbe". "Njegova intervencija tako dokazuje, da institucije pod njim niso sposobne presojati zdravorazumsko oziroma humanitarno," je zapisal.

Kogovšek Šalamonova: Postopek bi lahko obnovili
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon meni, da bi lahko azilni postopek Šamiju obnovili, takrat pa izkoristili možnost diskrecijske pravice, da Slovenija odloči o azilu.

Na ministrstvu za notranje zadeve so namreč v torek pojasnili, da sirski prebežnik Ahmad Šami ni več prosilec za mednarodno zaščito, saj je bil dublinski postopek pravnomočno končan na podlagi sodbe vrhovnega sodišča.

Kogovšek Šalamonova pritrjuje ministrstvu v tem, da država v tem postopku, ki je že zaključen, nima več možnosti uveljavljanja diskrecijske pravice, saj se mora to zgoditi, ko je postopek še v teku. A po njenih informacijah niso izčrpali še vseh pravnih sredstev in je njegov primer mogoče znova odpreti oz. ga obnoviti. Ko bi bil postopek v teku, bi se država lahko odločila, da uveljavi diskrecijsko klavzulo in prevzame odgovornost za odločanje. Kot argument za obnovo postopka bi lahko navedli nove dokaze in dejstva, kot je na primer integracija Šamija v slovensko družbo. Obnovo postopka lahko sproži MNZ po uradni dolžnosti ali pa stranka v postopku, je dejala za Slovensko tiskovno agencijo.

Zagorc: Stališča so različna
Tudi izredni profesor na pravni fakulteti Saša Zagorc je poudaril, da v 17. členu dublinske uredbe ni jasno določeno, do kdaj lahko država članica uveljavi diskrecijsko klavzulo, zato so stališča o tem različna. Sam pa razume, da lahko država članica kadar koli prevzame pristojnost.

Ob tem Zagorc poudarja, da je državi članici prepuščeno, da v skladu z nacionalnimi predpisi opredeli, kateri organ lahko o tem odloči. Po mednarodnem in nacionalnem pravu Slovenijo zastopa vlada. "Zato bi načeloma rekel, da lahko le vlada po pravnomočnosti sklepa o transferju prosilca za mednarodno zaščito drugi državi članici odloči o uporabi te klavzule, če ni drugih organov, ki jim zakon podeli to pristojnost," je navedel pravnik.

Kogovšek Šalamonova je bila ob tem kritična do MNZ-ja. Po njenih informacijah Slovenija ne uporablja diskrecijske klavzule oziroma je to uporabila le nekajkrat že pred leti. "Njim je v interesu, da jih vračajo, to je njihova politika," je dejala.

Podobno je tudi s tretjim odstavkom 51. člena zakona o tujcih, po katerem bi Šamiju lahko podelili dovoljenje za začasno prebivanje. Po njenem vedenju po tem delu člena zakona še nihče ni dobil dovoljenja za začasno prebivanje v Sloveniji.

Na ministrstvu za notranje zadeve so v torek namreč še pojasnili, da za Šamija po pravnomočnosti dublinskega postopka veljajo določbe zakona o tujcih. Premier Miro Cerar pa je napovedal, da bo vlada v prihodnjih dneh na podlagi 51. člena tega zakona odločala o tem, ali je izdaja dovoljenja za začasno prebivanje Šamiju v interesu Slovenije. Če se bo vlada tako odločila, bo MNZ ob izpolnjevanju pogojev iz 51. člena zakona o tujcih po uradni dolžnosti izdalo tako dovoljenje. S tem bo Šami pridobil zakonit status v Sloveniji po drugi pravni podlagi in se predaja Hrvaški ne bo izvedla.

Kot je pojasnila Kogovšek Šalamonova, je 51. člen sestavljen iz treh odstavkov; o Šamiju bodo najverjetneje odločali po tretjem odstavku, saj je ta veliko bolj splošen in samo v tem členu je med pogoji interes države, ki ga mora izkazati vlada, pristojno ministrstvo pa nato izvede postopek.

Kaj je v interesu države
Interes države bi lahko osnovali že samo na utemeljitvi, ki so jo pripravili njegovi zastopniki in podporniki. V njej so izpostavili predvsem njegovo uspešno integracijo; da se je vpel v slovensko družbo, se uči jezika ipd. "Interes je lahko že v osnovi v tem, da je Slovenija zainteresirana za podelitev zaščite ljudem, še zlasti takim, ki so izkazali izjemno veliko integracijsko sposobnost," je dodala Kogovšek Šalamonova.

O Šamijevi prihodnosti v Sloveniji je ugibala, da mu bodo najverjetneje glede na zakon o tujcih in poročanju medijev podelili dovoljenje za začasno prebivanje za leto dni, tega pa bo nato lahko podaljševal. Po petih letih bi lahko zaprosil za dovoljenje za stalno bivanje, po desetih pa sledi naturalizacija.

"To ni najprimernejša rešitev za nekoga, ki je zbežal pred vojno v Siriji," je bila kritična Kogovšek Šalamonova. Status tujca, ki bi ga tako dobil, ni ugoden, saj ne bi imel posebnih pravic v državi. Pričakuje se, da se bo oseba sama preživljala, urejala obvezno zdravstveno zavarovanje ipd. Tudi z vidika združitve z družino to ni ugodno, saj je to izvedljivo šele po letu dni od pridobitve statusa, je še dodala. Zagorc pa je med ugodnostmi statusa begunca naštel še enakopraven dostop do trga dela in socialne pravice v primeru nezmožnosti za delo.

Šami hotel v Avstrijo
Šami je februarja 2016 ob koncu prebežniškega vala vstopil v Slovenijo prek Hrvaške, v Sloveniji pa sprva ni zaprosil za azil, temveč je nadaljeval pot v Avstrijo. Ta ga je na meji zavrnila, nato je v Sloveniji zaprosil za azil. Njegovo prošnjo je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) junija 2016 zavrglo, saj je ugotovilo, da je zanjo, skladno z določili dublinske uredbe, odgovorna Hrvaška. Šamijevo pritožbo so zavrnila tudi vrhovno in ustavno sodišče ter sodišče EU-ja v Luksemburgu. MNZ je zato začel postopek deportacije, a ga niso izvedli, ko je premier Cerar napovedal opredeljevanje vlade o tem. S tem pa si je prislužil tudi predlog ustavne obtožbe, ki ga je napovedal opozicijski SDS.