Predsedujoča SD-ja Tanja Fajon je ekipi naročila pripravo podlag za interpelacijo o delu ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, so za STA potrdili v stranki. "O vložitvi bo odločeno po posvetu s poslansko skupino SD-ja in pogovoru s preostalimi voditelji opozicije," so pojasnili. Po poročanju POP TV-ja naj bi SD osnutek interpelacije v ponedeljek predstavil delu opozicije.

Med očitki naj bi bilo po poročanju POP TV-ja popolnoma nedostojno komuniciranje, nezakonita razrešitev direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča, zavajanje javnosti o nujnosti sprejema 37.a člena o vojski na meji, pritiski na policijski sindikat, na policijo, na kolesarske protestnike in njihovo kaznovanje. Dodatni razlog za interpelacijo pa naj bi bila tudi odločitev notranjega ministrstva, ki je ugodilo pritožbi zoper vnovično prepoved koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića – Thompsona v Mariboru. Zaradi odločitve so bili ogorčeni v koalicijskih SMC-ju, DeSUS-u ter opozicijskih LMŠ-ju, SD-ju, Levici in SAB-u, kjer vladi med drugim očitajo odpiranje vrat ustaštvu.

O odpiranju meje s sosednjimi državami, protestih zoper vlado in o koncertu Thompsona se je z notranjim ministrom Alešem Hojsom pogovarjala Tanja Gobec.

Veliko vprašanj je, začniva z Avstrijo. Nekaj je bilo komunikacijskega šuma med ministrstvom in policijo, zapleti so odpravljeni.

Ja, drži. Na enem od mejnih prehodov, na mejni kontrolni točki Gornja Radgona, je prišlo do težav. Po moji oceni zaradi tega, ker smo z Avstrijo pravzaprav ves čas usklajevali precej različne režime, tako za domačine, tako za tiste, ki so delavci tu in tam, tako za tiste, ki prehajajo mejo zaradi kmetijske in gospodarske dejavnosti. Torej, v četrtek je prišlo do zapletov na enem od mejnih prehodov, ki pa je bil v dobrih dveh urah rešen in zapletov več ni.

V EU-ju oziroma Bruslju ste prek videokonference govorili tudi o soliranju držav. Gre v tem primeru Avstrije tudi za nekakšno soliranje, pozno je odprla mejo s Slovenijo. Špekulacije so, da ne verjame naši epidemiološki sliki, in druge, da ne spusti svojih državljanov proti jugu?

Mislim, da so vse države precej previdne pri svojem odpiranju meja. Verjetno je pri Avstriji del njihovega razloga o neodpiranju glede na Slovenijo oziroma dalje južneje proti Hrvaški nekako v podtonu tudi to, da se bojijo ali pa, da želijo večji del turistov zadržati pri sebi, torej svoje lastne turiste in pa seveda Nemce, ki so glavni turistični gostje pri njih. Po drugi strani pa je, kot sem rekel, treba razumeti, da se vsaka od držav odloča glede na epidemiološko sliko tujih držav. Torej, Slovenija je v tem primeru na izjemno dobri poti oziroma je bila na dobri poti. Včerajšnji rezultati niso bili več tako spodbudni. Medtem ko pa imamo nekatere države, recimo Italija, kjer se kljub naporom slika v nekaterih pokrajinah ne izboljšuje, ravno to je bil tudi razlog, da včeraj zunanji minister Logar in Di Maio, italijanski zunanji minister, nista uspela doreči nekega blažjega režima prehajanja na eno ali na drugo stran.

Čakamo na sredino meseca?

Čakamo na sredino meseca, pri čemer ravno v teh urah tudi poteka dopisna seja vlade, kjer Slovenija odpira meje praktično s sedemnajstimi državami. Na tem seznamu bodo poleg Hrvaške, Madžarske, Avstrije tudi Nemčija, Švica, Islandija, Grčija, torej vse tiste države, kjer je epidemiološko stanje relativno dobro, kjer je pravzaprav tako kot pri nas. Obenem pa bomo v tem odloku zapisali tudi člen, kjer bomo v vsakem trenutku lahko zaprli mejo. Torej zaprli mejo tudi za tiste, ki danes prehajajo to z izjemami.

Jelko Kacin je v Dnevniku rekel, da se epidemiološka slika v Bosni in Hercegovini in Srbiji slabša. Ali je mogoče, da se meja s Hrvaško v enem mesecu, recimo, tudi zapre?

Seveda je mogoče. Ne tako daleč stran smo. V tem trenutku smo sprejeli, da bo meja praktično zaprta za vse, ki prihajajo iz Severne Makedonije. Torej bo vsak prihod iz Severne Makedonije treba regulirati tako, da bodo ljudje, tudi državljani Republike Slovenije, šli v 14-dnevno karanteno. Kajti stanje v Severni Makedoniji je izjemno težko, pravzaprav znova na robu večje pandemije ali pa epidemije. Poleg uvedenih izrednih razmer in pa seveda striktnega omejevanja gibanja je potrebno, da tudi Slovenija poskrbi za to, da iz Severne Makedonije ne hodijo k nam tisti, ki bi radi prišli.

Ta pot je tudi migrantska pot, balkanska. Zakaj, gospod minister, tisoč policistov na južno mejo? Številke nezakonitih prehodov so približno take kot lani ali celo nižje.

Številke, če gledate kumulativno od januarja do maja, so nekaj nižje kot v lanskem letu. Če gledate številke zgolj od januarja do začetka epidemije, so bile skoraj za 80 odstotkov večje. Torej ta drastičen padec je gotovo posledica tega, da so bile meje praktično zaprte. Pa ne samo to, da je bilo tako v Srbiji kot tudi v Bosni in Hercegovini striktno omejeno gibanje. Celo vojska je tam v bistvu zadrževala oziroma varovala migrantske centre in mi nekako ocenjujemo, da bo takoj po sprostitvi, takoj po tem, ko bo mogoče fleksibilneje prehajati meje, tudi migrantski val znova večji. To, kar smo najavili v preteklih dneh, torej tisoč policistov na meji in pa neka poostrena kontrola, ki je bila napovedana v nekaj dneh, je seveda samo začetek. Nikakor to ne pomeni, da bo ta poostrena kontrola izvajana ali pa se bo izvajala zgolj tistih nekaj dni, kot je bilo napovedano. Tistih nekaj dni je napovedano predvsem zato, da slovenski javnosti in slovenskim medijem ter vsem preostalim predstavimo, kakšna bo v prihodnje kontrola na tej naši južni meji. Ta kontrola se bo intenzivno izvajala neprestano oziroma nepretrgoma.

Opozicija vam očita, da boste poskusili še enkrat s temi številkami zagotoviti vojski policijska pooblastila.

Vojski nikakor ne poskušamo zagotoviti policijskih pooblastil. Vojska policijska pooblastila, če se aktivira 37.a člen, ima. Če bodo številke večje ali pa bodo zopet nekako linearno ali pa sploh eksponencialno rasle, bomo gotovo zopet prišli v parlament s pobudo, da se aktivira vojska, kajti aktivacija vojske, tako kot vsepovsod po Evropi, je v takih primerih po moji oceni nujna.

Relokacije migrantov, pravzaprav smo se s tem že nekako strinjali, da neko kvoto vzamemo. V času Gjerkeševe, ki ste ji namenili nekaj pohvalnih besed v predstavitvi vašega, ob začetku mandata, smo bili kot država dobro pripravljeni. Zdaj ste presenetili v Bruslju, da Slovenija ni za relokacijo, se pravi za obvezne kvote. Zakaj? Bo to uspelo Sloveniji? Ali se lahko tako premislimo?

Ne samo jaz, kar nekaj evropskih notranjih ministrov je podpisalo pismo, ki ga je naslovilo na Evropsko komisijo. V tem trenutku nas je sedem. Mislim, da nas bo na koncu več, Višegrajska skupina, Estonija Latvija. Na koncu mislim, da nas bo več, kajti do nas so prišle informacije, da nekako je predvidena v novem predlogu, ki ga pripravlja Evropska komisija, tudi obvezna relokacija. Jaz se seveda z obvezno relokacijo nikakor ne morem strinjati, zato sem to pismo tudi podpisal, in verjamem, da bo tudi aktualna vlada sledila mojemu predlogu. Obvezna relokacija je na neki način en velik pull faktor, če povem s tujko, oziroma magnet. To z drugimi besedami pomeni, da bo vsakdo, ki si bo priboril pot bodisi na Malto bodisi recimo na jug Italije prek Sredozemlja z ladjo, avtomatično relociran, kar pomeni, da mu pravzaprav ni treba skrbeti za nič drugega kot samo za to, da prepluje en del ali pa relativno majhen del Sredozemlja in je v Evropi na varnem.

Ampak nov azilni sveženj. Vaš nemški kolega je rekel, če ne bo teh obveznih kvot, nekako je treba to množico rešiti, tudi smo zavezani s konvencijami, brez tega, brez obveznih kvot, ne bo azilnega novega dogovora.

Mislim, da se je treba najprej dogovoriti o tem, kako bomo zaščitili naše zunanje meje. Če bomo naše zunanje meje zaščitili tako, kot se spodobi za neko entiteto, za neko skupnost držav, torej, da bodo ti prehodi praktično nemogoči, da jih ne bo mogoče izvajati, potem se bomo verjetno tudi mi v nekem smislu strinjali z relokacijo. Ampak ta relokacija bo ob takšnem varovanju seveda v drastično manjšem številu. In v tem primeru ne vidim nobenega razloga ali pa nobenega utemeljenega dejstva, da se ne bi dogovorili za prostovoljno relokacijo, torej za relokacijo tistih, ki to želijo. Ne nazadnje je tudi Slovenija to že večkrat dokazala, nazadnje tudi z našo namero, da premestimo štiri mladoletne otroke.

Pri protestih sva, pri protestih proti vladi. Mirni protesti so. Kako odgovarjate na očitke, da je pravzaprav policijska sila, to globljenje tistih, ki pišejo s kredo, grafitarji po asfaltu, da so to vse prekrški, da popisuje te ljudi, da se policiji nalaga, naj jih iščejo na podlagi posnetkov in tako naprej. Kako to opravičujete? Tudi vidimo iz tujine zelo nasilne proteste, pri nas so za zdaj mirni oziroma so mirni.

To sem povedal večkrat. Nekako v tem mesecu in pol se nisem uspel znebiti občutka, da ti protestniki ali pa vsaj jedro njih, torej po moji oceni jedro tistih, ki imajo pač neko apanažo, do katere niso upravičeni, da kar iščejo, kdaj bo policija postopala agresivneje. Policija je v teh dveh mesecih postopala vedno izjemno strokovno, stoično, brez kakršnih koli incidentov. Ravno obratno. Incidenti so bili na drugi strani. Če pogledate vaše prispevke, pa prispevke tistih ljudi, ki so jih sami posneli, boste videli, da je bila provokacija do policije nekajkrat izjemno velika, pravzaprav meni nerazumljiva. Je pa jasno, da mora policija vse tisto, kar zazna in kar ni v skladu z zakonom, kaznovati, torej tako zbiranje v času, ko zbiranje absolutno ni dovoljeno. Pa tudi pisanje s kredo po fasadah, po javnih mestih je prekršek in mislim, da je prav, da policija izvaja tisto, za kar je, da kaznuje tiste, ki zakon kršijo.

Pri Thompsonu je bila preklicana odpoved njegovega koncerta. Očitki so, če strnem, da samo demokratične države odpovedujejo koncert Thompsona. Mi ga dovoljujemo, zakaj, gospod minister?

Moram reči, da sem bil tudi sam v bistvu presenečen, ko sem slišal za to novico, da je notranje ministrstvo dovolilo ta koncert. Sam namreč v te postopke nisem bil vpleten ali pa v bistvu jih nisem niti spremljal. Po tem sem se temeljito pozanimal, zakaj je do tega prišlo. Moram reči, da je gospa, ki je na tem delala, torej naša administracija, če temu rečem, tisti, ki ima pooblastila, zelo lepo obrazložila, zakaj je bilo pravzaprav treba to odločbo o prepovedi zavreči. Gre enostavno za odločbo ali pa za sklep upravnega sodišča, za odločbo oziroma sklep Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer je seveda jasno povedalo, da je treba v tem primeru sklepati na neke indice ali pa neko verjetnost, da bi lahko prišlo do kaznivega dejanja ali pa do pozivanja kaznivega dejanja. Tega na žalost v tem primeru ni bilo mogoče v bistvu ugotoviti. Sodišče je jasno povedalo, da zgolj časopisni članki ali pa medijsko poročanje ne morejo biti podlaga za tako prepoved. Po drugi strani pa smo imeli seveda možnost prepovedi na podlagi JRM-ja, torej kršenja javnega reda in miru, kjer pa prav tako v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi ob vsem tem, kar je organizator zagotovil, da bo, za kar bo poskrbel, da bi lahko prišlo do kršenja javnega reda.

Vas ne prepričajo simbolni očitki. Ustaštvo je vendar, kako ste vi rekli, da je zavržno dejanje.

Absolutno je ustaštvo zavržno dejanje. Tudi sam moram reči, seveda a priori ne odobravam niti ničesar takega, kar bi v bistvu spominjalo na ustaštvo, nacizem, na fašizem ali pa na komunizem. To vse so v bistvu totalitarni sistemi.

Ampak koncert bo?

Ne vem, ali koncert bo. Mislim, da je zdaj čas, da organizator najprej prejme to odločbo. Sem namreč silno presenečen, ker organizator te odločbe še ni prevzel. Vsi v Sloveniji pa že komentirajo. Včeraj sem želel, da se ta odločba javno objavi na spletnih straneh ministrstva, pa so me podučili, da tega ne smem, ker je organizator še ni prejel.