"Hrvaška in Slovenija sta 25. junija 1991 kvečjemu vsaka s svoje strani z dodatnimi odločitvami potrdili, da gre za mednarodno mejo med državama. Ta meja obstaja, obe državi z njo živita že 25 let," je vztrajala. Kot je dodala, sta s takšno meddržavno mejo Hrvaška in Slovenija tudi postali članici ZN-a in EU-ja, Slovenija pa je celo vstopila v schengensko območje. "O tej meji še zmeraj govorimo, saj ni mogoče enostransko ničesar implementirati. Na tem utemeljujemo svoje stališče, da je meja tam, kjer je bila tudi doslej," je v oddaji Tema dneva povedala hrvaška ministrica.
Ponovila je tudi, da Slovenija izvaja svoje predpise samo na ozemlju, ki je nedvomno njeno, ter da ne more izrekati kazni hrvaškim ribičem, glede na to, da enostranska implementacija arbitražne sodbe ni mogoča.
Erjavec: Ministrica zavaja
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec se je pred tem odzval na njene torkove navedbe in dejal, da "zavaja hrvaško javnost in govori neresnico, ko pravi, da je bila meja med Slovenijo in Hrvaško potrjena leta 1991." "Ravno zato, ker meja ni bila nikdar potrjena, se je želela najti rešitev za določitev meje najprej s sporazumom Drnovšek-Račan in pozneje z arbitražnim sporazumom," je poudaril slovenski zunanji minister.
Opozoril je še na pismo tedanjega predsednika hrvaške vlade Nikice Valentića z dne 18. maja 1994 tedanjemu slovenskemu premierju Janezu Drnovšku, da je mejni prehod Sečovlje le začasen in da ga bo hrvaška stran premaknila, ko bo določena meja.
"Ona stalno govori o dialogu. Slovenija nima nobenega problema, kar se tiče dialoga, vendar glede tega, kako bomo implementirali arbitražno razsodbo. Ne moremo se pogovarjati o tem, kako je tekla meja 25. junija 1991, ker takrat ta meja ni bila določena. Glede stalnega ponavljanja hrvaške strani, naj se Slovenija vzdrži enostranskih dejanj, bi slovenski in hrvaški javnosti rad zelo jasno povedal, da enostransko ravna edino Hrvaška, ki je izstopila iz arbitražnega sporazuma. To je dejansko enostransko dejanje," je dejal minister Erjavec.
Zatrdil je tudi, da bo Slovenija nadaljevala implementacijo arbitražne razsodbe povsod tam, kjer to lahko stori sama. Slovenska policija bo izvajala svoje pristojnosti na morju in izrekala kazni. "Če ne bodo plačane, bodo tisti, ki bodo želeli priti v Slovenijo ali potovati skozi njo, gotovo imeli težave, če do takrat ne bodo poplačali dolga, ki bi nastal zaradi kršitve meje med Slovenijo in Hrvaško," je dejal.
Glede delovanja hrvaške policije na slovenskem območju Piranskega zaliva je poudaril, da v tem primeru ne gre zgolj za prekršek, temveč za kaznivo dejanje, saj uradni državni organi tuje države ne morejo izvajati pristojnosti na področju neke druge države.
Prek meje v Piranskem zalivu
Po poročanju hrvaških medijev je mejo v Piranskem zalivu tokrat, v sredo, prečkal en hrvaški ribič, Diego Makovac, ki je to storil zgodaj zjutraj v spremstvu dveh hrvaških policijskih čolnov. Do njega s pripluli slovenski policisti in ribiški inšpektor. Kot je povedal Makovac, so ga slovenski policisti opozorili, da lovi v slovenskem morju. Domneva, da so si zapisali številko in ime njegove ladje.
Makovac je povedal, da je po odhodu slovenskega policijskega plovila pobral svoje mreže in se vrnil v Savudrijo. V pogovoru za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 pa ni želel ugibati, ali bo sledila kazen s slovenske strani.
"Če dobim kazen, jo bom poslal hrvaški državi," je povedal Makovac in dejal, da je bil tokrat edini hrvaški ribič v "spornem območju Piranskega zaliva".
Potrdil je, da bodo imeli ribiči iz Savudrije drevi interno srečanje, na katerem bodo sprejeli skupne sklepe pred četrtkovim sestankom s predstavniki več hrvaških ministrstev v Zagrebu. Srečanja na hrvaškem kmetijskem ministrstvu naj bi se udeležili tudi predstavniki hrvaških ministrstev za notranje in zunanje zadeve ter morje, promet in infrastrukturo.
Kaj bo s hrvaškimi ribiči
Hrvaški ribiči pričakujejo, da jim bodo hrvaške institucije omogočale nemoten ribolov v Piranskem zalivu, kot so ga bili vajeni doslej. V nasprotnem so napovedali, da bodo zahtevali odškodnine, ker nekateri ribiči na območju ob meji s Slovenijo ulovijo tudi 90 odstotkov letnega ulova. Če bodo morali loviti drugje, bodo morali kupiti tudi večje ladje in bodo obenem konkurenca drugim hrvaškim ribičem, kar bo pomenilo manj rib in zaslužka za vse ribiče, pravijo.
Po slovenskih napovedih, da bodo kaznovali hrvaške ribiče, ki bodo lovili ribe sredi Piranskega zaliva, je bila danes manjša skupina savudrijskih in umaških ribičev južno od Piranskega zaliva. Redki so lovili v Piranskem zalivu, a razen Makovca niso šli čez mejno črto, ki jo je določilo arbitražno sodišče junija lani, je še poročala N1.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje